Zadnje novičke

[ZdravkoC]

Eno malo poročilce ...

Kljub slabi vremenski napovedi je vreme vzdržalo do konca.
Pohorje je zakon.
Zame je to zgodovinski tek, saj je bil ravno ta tek Rogla-Maribor 31 km moj prvi uradni tek leta 2005, ko sem v marcu pričel teči in do začetka junija natreniral nemogoče

Trasa mi je dobro znana, saj sem na njej pustil že več stopinj.

In danes smo ga družno mahnili iz starta, ki smo ga složno dogovorili za par minut pred 11.00 in tako smo startali ob 10:47
Imel sem tihi cilj, da pridem v cilj pod tremi urami.
Formirale so se male skupinice in po štirje smo se držali skupaj. Marjan je imel naloženo še sled v Garmina. Proga je bila dobro označena. Ko prečimo brv čez Majland, se kmalu znajdemo na cesti. Izhod iz gozda na cesto je bil označen s puščico v levo. Takoj pripomnim, da je bila običajno trasa speljana v desno. e marjan preveri na Garminu in potrdi pravilno smer v desno. Ja kaj pa so se šli, da so obrnili oznake v levo? Verjetno bo kakšna bližnjica, ali pa je stara trasa kje neprehodna, se vprašujem in odgovarjam. Vztrajam, da sledimo jasno vidnim oznakam. Takoj naprej v levo še ena puščica, ki potrjuje, da je smer prava. Šibamo po cesti in po poldrugem kilometru trasa zavije v levo s ceste. Prečimo še eno brv, za katero vem, da je prejšnja leta ni bilo na poti. Trasa kmalu v gozdu zavije navkreber, izven poti, kar v gozd. Puščice so jasno označene. Postajajo vse pogostejše. Po drevesih polno črt enake barve. Pred seboj zagledam na drevesu oznako v obliki X. To je bila neke vrste končna oznaka. Zavijemo malo nižje levo in po markirani poti naprej. Prispemo v križišče s smerokazi. NE. TU NI PRAVA POT-
Obrnemo in nazaj. Tačas se nas je nabralo že za mali bataljon. Ujeli smo tiste tahitre, nas so ujeli tisti zadaj, pravi bataljon izgubljenih. Eni so naredili že drugi krog.
Vrnemo se do odcepa, kjer sem domneval, da je smer spremenjena. Nadaljujemo v domnevno pravo smer, torej v drugo smer, kot so oznake. Kmalu zagledamo oznake tudi v to smer. Nadaljujemo in tako naprej do cilja.
Kaj se je zgodilo? Neka skupina duševno motenih oseb je namerno izbrisala oznako na odcepu in narisala napačno, prav tako pa so oznake narisali še naprej, kot sem opisal zgoraj.

[tek_v_snegu]

>>>Kaj se je zgodilo? Neka skupina duševno motenih oseb je namerno izbrisala oznako na
>>>odcepu in narisala napačno, prav tako pa so oznake narisali še naprej, kot sem opisal zgora

Meni pa se zdi, da je ta skupina prav bila poslana, da nam ta dan popestri.

Češ: "Pohorske gozdne steze ni za jemati po 'defaultu' "

[alesn]

jaz sem naredil okoli 40 km. v gozdu je bilo kot v bermudskem trikotniku, čez 45 min sem bil spet na izhodišču...

[hoja]

Še ena izgubljena duša na Pohorju .
Start v megli,nadaljevanje pa v lepem sončnem vremenu.Kolonica se je hitro raztegnila,počasi ostajam sama in zvesto sledim puščicam in če si na progi prvič,se jih držiš kot pijanec plota.Po tistih dveh,danes sumljivih,puščicah v levo,pa galama iz nasprotne strani.Hvala vam, da ste zašli pred mano,sicer bi se sama še danes zgubljala po Pohorju.
Nadaljevali smo po 2-3 v skupini,se v breg malo švercali s hojo,ura je šla,kilometri tudi,za konec pa še kolenom nevšečni spust.Kljub vsemu v cilj dobre volje skupaj s tekačem, ki mi je delal družbo pol poti .
Na tek sem šla brez zastavljenih časovnih ciljev,za točen čas niti nisem gledala.
Konec dober-vse dobro,pa še danes ni hudo,Donačka je padla v ranih jutranjih urah.
lp Helena

[dexi27]

Po moje je bil škrat Bolfenk

[tek_v_snegu]

Še pionirčkova zgodba:

Letošnji tek ob Mariborskem športnem weekendu je vzbudil staro še ne izpolnjeno željo:
Po grebenih nad levim bregom Drave kolesariti , pa se vračati po grebenih nad desnim bregom v 'marševskem koraku'. No sicer sem imel za desni breg bolj v mislih kakšen Rdeči Breg in Sv. Igancij ampak s včerajšnim tekom sem veliko bližje.

V petek zvečer ob 10h sem še razmišljal o komfort varianti. Lepo se naspim po kaotičnem tednu in zjutraj za zagrevanje pritečem ob vznožju Pohorja do Draš centra in se udobno pripeljem na štart.

Pa je kar prišla iskra tam okoli 23. ure in na hitrco spravil rezervna oblačila in nekaj hrane v kolesarske bisage. Kolo je hvala Bogu bilo že pripravljeno. Vse čelne svetilke, ki sem jih imel doma navesil na kolo.

Malo pred polnočjo naštartal smer Kamnica Urban. Na vrhu Urbana se prevalil na drugo stran s pogledom proti Kungoški cerkvi, AUT. Od tam potem v griče in 'ceste San Franciska-gor, dol' do Gaja oz. Sv. Križa. Iz Gaja spust v tisto temno zeleno dolino, kjer gre cesta proti Žavcajevemu vrhu iz Brestrnice z oznakami Pot grebenskih kmetij .... Asfalt, hladen kotlinski zrak, luč, topla oblačila, nočna tišina, tu pa tam kakšen nočni avto vse to je pogojevalo vklop avto pilota in sem samo vrtel pedale po sicer neprijetnem asfaltu na vrh grebena pod Žavcarjevim vrhom.
Tukaj se na levo zavija po makadamu do Koče na Žavcarjevemu vrhu in markacij. Jaz pa kar naravnost spust v še eno hladno temnejšo sotesko Šelejevo grabo. Na križišču na dnu kjer je tudi planinska oznaka za Sv. Duh na Ostrem vrhu pa spet avtopilot v glavi in vrtenje pedal proti Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Zgoraj pri nekdanjem mejnem prehodu v noči obsijana cerkev ter zadnji finiš po "štajgi" gor. V pred EURSKIH časih je to bila redna vsako sobotna trening trasa zjutraj s startom zjutraj ob pol petih, da je bil Duh dosežen ob zori ( pozimi ) in potem tekaški izlet v AUT s povratkom preko Odomskega jezera in Gradišča na Duh. Sedaj sem na Sv. Duhu ubral spust pod lovskim domom Vurmat na levo po razgibanih potkah do Šturm grabe. Ne po varianti mimo mlina ( neprijetno za kolo ) ampak po levi varianti. Kljub nežnejšemu spustu je veljalo nekajkrat sestopiti s kolesa in v temi prečiti kar bi sicer podnevi lepo človek lahko mirno ostal na sedežu.

Sestop na Koroško magistralko. Aja tisti večni modri kombi s planinsko markacijo v Šturm grabi še stoji?


Po Koroški magistralki do Lovrenškega mostu čez Dravo. Svitanje neba sem videl v dolini. Nič kaj veličastna zora, glede na to koliko lepih krajev na vrhu sem imel na izbiro. Nekje okoli pete ure sem gledal na Tovarno Kos. Gledal sem uro in temperaturno oznako. Skratka zelo toplo vreme. Ta vzpon navzgor po Lovrencu mi je vedno neprijeten pa naj bo peš prečenje iz Kozjaka na Pohorje ali kolesarski vzpon na Pesek. NE vem zakaj. Bolj mi je všeč nasprotna smer pa četudi me za njim čaka vzpon na Činžat pri kolesarskem vračanju v Maribor.
Potem, ko dosežem leseni most preko Radoljne nad Lovrencom je že prijetnejši občutek.

Pojem dve jabolki na mostu. In v šumu potoka in gozdnega mixa ptičjega petja ( čeprav je bilo oblačno ampak tukaj spodaj je še bilo mirno vreme ) nadaljujem.
Ko se v horizontu pogleda odpre pot proti prehodu, ki ga zlahka zasumiš, da gre za široko planoto Ostruhovo in okolica. Namreč, ko na kolesu ali pa tudi na teku ali pohodu kadar si štejem koliko še imam do konca. Najprej pogledam kako je s koncami dreves. In kakšen je trend dvigovanja in spuščanja konic dreves. No skratka v tej smeri se je okoli konic dreves tam zgoraj dalo opaziti polno plesočih meglic. Sicer plesoče ampak zelo goste. Končno oznaka in zavoj na desno za Jezerac že data vedeti da sem blizu. Spominska tabla na vetrolom na Ostruhovem pred davnimi leti in evo izhod na planoto. Še vzpon na levo proti Pesku. Na Pesku je pred kočo stal eden planinec in čakal na odrprtje koče. Vsaj tak vtis je dajal. Razmišljal sem ali bi se mu pridružil pri čakanju in da si v koči najdem zatočišče za preobleč in okrepit. Vtem času prispe še kombi s skupino glasnih 4 planincev - vesela družba, ki se je odpravila po markaciji v Maribor. Odločil sem se, da bom kar na Rogli povedril. In še zadnji vzpon po asfaltu. No nekje tik nad Peskom, kjer očitno vremenska fronta uspe prevaliti svoj vpli na drug stran planote Rogle se je začela tista megla, ki sem jo prej opazoval na makadamski cesti v Lovrenc Pesek. Temperatura bistveno pade in še hvala Bogu, da je bil vzpon zaradi mrzlega vremena in ohranil z vrtenjem pedalov temperaturo. Potem do hotela. Se inštaliram v hotel. Na WCju preoblečem in pri eni mizi malicam. Bil sem priča jutranjega zbiranja udeležencev srečanja psihoterapevtov. Vsi sveži po nočnem počitku na Rogli. Podravim se s sokrajanko iz naše fare in tako po dolgih letih kar se poznava na videz zvedel, da je psihoterapevtka. Ja potem sredi te meditacije pa je ura kazala, da ste borci iz MBra verjetno že tukaj. In evo tam smo se srečali, ko sem tovoril kolo po stopnicah.

Tek sem začel s prijetnim občutkom, kot dediščino lanskega "komornega" prijetnega vzdušja na tem teku. Včasih sem gojil malo grenkobe zakaj več nimamo celega teka. Ampak se mi zdi, da je to pravzaprav zelo lepa stvar. Organizator tukaj krasno spelje poti po gozdnih cestah, ne tacamo po gozdu in delamo nekega cirkusa. Skratka pravi EKO tek in kljub temu v nekaj predelih gremo skozi najlepše predele Pohorja. Pa še razdalja je spoštujoča in adreanalinski spust v Areno. Kaj hočeš več. Pa ni ti treba nekih posebnih adrenalinskih prečenj Pohorja ali drugih grebenov in potem se moraš cel teden pitati s slavospevi in regenearacijo in tistimi občutki razstrupljanja mlečne kisline in iztekov. Porkaduncl saj človek ne živi samo od kruha ( teka , da ga še morajo živali in gozd servirat pri temu . Skratka meni se zdi da tek ena prava točka v sredino vseh možnih kompromisov, ki si jih zasluži Pohorje.
NA tistem predelu, kjer je bilo veliko dvomov o nadaljevanju poti, tam sem v znotraj v gozdu letos pri prečenju Pohorja v začetku aprila se srečal z dvema črnima prašičkoma. Z distance sem ju malo opazoval potem pa se spustil v dir, da se ne bi kje srečal s ta staro. In sem podobno takrat v tem diru zašel na desno v smeri Oplotnice. Ko sem slišal vaše zgodbe se mi je utrnilo, da so gozdarji morda malo upravčeno se pozabavali z nami ( čeprav za njih je to morda bila navadna hudomušna zafrkancija ).

Osebno sem zašel čisto butasto. Ko pridem na postajališče na Koči Šumik se pošteno okrepim, poslušam Bojana o stanju na progi. Pa se kar po "defaultu" zaženem naprej, Ne vem kaj mi je bilo, nekam sem odplaval. V tem predelu jaz vedno mislim na tisti ovinek na levo, kjer se cesta ssputi proti Bajgotu. Ampak to je eno nadstropje niže :). Tukaj me razmišljanje avtopilota zavede, da sploh nisem gledal na križišče in se tako spuščal proti Smolniku. Nič se kaj nisem sekiral. Dokler mi ni postalo čudno in že tudi mojemu butastemu avtopilot ni več štimalo, zakaj izginja šum Lobnice in zakaj se pred mano vedno bolj odpira pogled proti dolini in hribi na drugi strani Drave. Heheh te se mi je utrnilo. Da sem bil na križišču, In najbolj smešno je bilo, da sem tukaj spodaj pomislil, pa valjda nisem naredil take butaste napake, da sem ob vseh smernih tablah za Areh in oznake za Ruše 17km jaz in ne vem kolikokrat prekolesarjenem ali pretečenem križišču izbral spust v Ruše? Zgleda da ja...Tako sem tekel navzgor. Ponosen sem bil nase, ker me sploh ni spravilo v slabo voljo. In nisem nehal teči. Sem kar z enakim ritmom nadaljeval v hrib. Kar sicer ne poznam svojega avtopilota, da tako zna se pobirati iz svojih zadetkov ob steno. Ja to pa je zdravilni vpliv Pohorja hehehe... Nadaljevanje trase po siceršnji cesti za Areh se mi je celo zdela super ideja. Ta pot je veliko lepša ne samo za ( na žlost za avtomobile ) ampak tudi za tek. Veliko več je sence in drevja. Višino do Areha pridobivaš z veliko več nežnosti gor in dol. Skratka še celo s tem sem bil nagrajen, da sem na Areh prišel tako kot sem. Gleda lsem se čudno od kod so se vzeli Manfreda in ostali tekači, ki so že takoj na začetku prevzeli ritem. Ampak se tudi nisem precej sekiral. Po tem pa je šlo do trikotne jase po defaultu. Odločil sem se za spust direktno do Arene. Ampak sem naredil napako. Krči s katerimi že nekaj let več nimam problemov, so se oglasili. Tako sem imel bolj izlet v lahnih korakcih, počasi in previdno in vsake toliko časa ritenska hoja. Najbolj sem se še razveselil malice in piva.

Evo in to je blo to.

[tek_v_snegu]

>>> Ko prečimo brv čez Majland, se kmalu znajdemo na cesti. Izhod iz gozda na cesto je bil
>>>označen s puščico v levo. Takoj pripomnim, da je bila običajno trasa speljana v desno. e
>>>marjan preveri na Garminu in potrdi pravilno smer v desno.

Aha sedaj mi je jasno kje ste se vi izgubljali.

Vi ste krenili na Falske Ribnike namesto proti Šumiku. No včasih so bili tam ribniki.

Ta točka je ena od standardnih točk za izgubljanje na Pohorju. Ampak nikdar v tej smeri - torej v smeri Areha. Ampak v smeri Areh - Pesek heheh.

Druga taka točka, ki sem zanjo tudi včeraj slišal, da ste se nekateri zgubljali je predel križišča kjer se moraš odločati med Osankarico oz. Tremi Kralji in Črnim jezerom TER Šumikom.

Kako naj rečem to so posebne točke na Pohorju in standardne točke na Pohorju, kjer te izuči memorija v avtopilotu ( heheh se preprosto izgubiš da dojameš ) ali pa pozornost s karto.

[tek_v_snegu]

>>>Proga je bila dobro označena. Ko prečimo brv čez Majland, se kmalu znajdemo na cesti. Izhod
>>>iz gozda na cesto je bil označen s puščico v levo. Takoj pripomnim, da je bila običajno trasa
>>>speljana v desno. e marjan preveri na Garminu in potrdi pravilno smer v desno.

Se opravičujem, da pogrevam. Ampak danes ker imam dopust pa se "šetam" s kužekom pa mi kar pride še kakšna nejasnost. Ni mi jasno nekaj.
Če ste vi zavili na levo na Falske Ribnike namesto po makadamski cesti v spustu rahlo desno ( oz. skoraj bolj naravnost ) potem ste tekli po cesti, ki je bolj ali manj ravna. Morda celo malo v hrib.
Ampak ta cesta ni dolga. Kar hitro prideš ven na enem odprtem terenu, kjer je veliko drevja psoekanega, neki jarkih...Ne vem če do tja je več kot 4 km če ne manj mar ne?

Je pa res, da se tam nahaja ena markacija, ki gre v smeri Osankarice...

Zakaj se niste obrnili takoj na tej odprti jasi? To namrec potem ne bi smelo znesti več kot cca. 5 do 6 km , še to vprašanje. Na malici pa je bilo govora, da so eni naredili po 10km več?

Polega tega je ta cesta na levo simptomatična, ker je popolnoma brez markacij.Če pa zavijaš na desno ( pardon skoraj naravnost) imaš takoj poleg zadnje markacije na izstopu iz gozda takoj potem recimo cca. 20 m zopet markacijo na drevesu na desnem robu cestišča.

[ZdravkoC]

...Ni mi jasno nekaj.
Če ste vi zavili na levo na Falske Ribnike namesto po makadamski cesti v spustu rahlo desno ( oz. skoraj bolj naravnost ) potem ste tekli po cesti, ki je bolj ali manj ravna. Morda celo malo v hrib.
Ampak ta cesta ni dolga. Kar hitro prideš ven na enem odprtem terenu, kjer je veliko drevja psoekanega, neki jarkih...Ne vem če do tja je več kot 4 km če ne manj mar ne?

Je pa res, da se tam nahaja ena markacija, ki gre v smeri Osankarice...

Zakaj se niste obrnili takoj na tej odprti jasi? To namrec potem ne bi smelo znesti več kot cca. 5 do 6 km , še to vprašanje. Na malici pa je bilo govora, da so eni naredili po 10km več?

Polega tega je ta cesta na levo simptomatična, ker je popolnoma brez markacij.Če pa zavijaš na desno ( pardon skoraj naravnost) imaš takoj poleg zadnje markacije na izstopu iz gozda takoj potem recimo cca. 20 m zopet markacijo na drevesu na desnem robu cestišča.

Res je, tam gre cesta malo navkreber. Po poldrugem kilometru, kjer je posekano drevje, je bila oznaka s sprejem narejena v gozd, po pešpoti. Poiskali smo markirano pot in tako prišli nazaj na traso, po kateri smo prej že tekli. Eni so naredili dva kroga, nekateri pa smo se na tej točki obrnili in tekli nazaj dobra 2 km, čeprav bi imeli naprej le 500 m do odcepa, kjer je bila napačna oznaka.
Markacije niso podatek o pravi poti, dokler vidiš jasne oznake s sprejem, da si na "pravi" poti

[tek_v_snegu]

>>>Markacije niso podatek o pravi poti, dokler vidiš jasne oznake s sprejem, da si na "pravi" poti

Stima to res morda velja za kaksen Velebit ali kaksno Smrekovsko planoto ali kaksne Bloke...
Kjer je veliko krizanj.
Tukaj pa je to tezko opravicevati s tem argumentom.
To je tudi tebi domac kraj. Poleg tega je ze od zacetka koncept tega teka organizator govoril vsa leta: sicer pa se drzite planinske markacije.

Se nekaj ali niso bile tiste gozdarske puscice RDEČEza razliko od ORANŽNIH organizatorjevih?

[ZdravkoC]

Puščice so bile rdeče od Šumika naprej. Tam se je jasno videlo, da je nekdo sprejal preko oranžnih puščic.
Pismo ... in to priporočeno!

[owen]

Kaj letos ni Gorskega teka po Pohorju ???

[tek_v_snegu]

Kaj letos ni Gorskega teka po Pohorju ???

Kako da ne ? Puščice so že pripravljene. Prejšni teden so bile že/še vidne.

[owen]

Ce pa nikjer na forumu ne zasledim datuma teka.

[tek_v_snegu]

Pokliči Mopo: 02 80 36 843, 041 775 175