No, jaz pa ne bom tako na kratko

kot Pajo

.
Najprej Pajo, čisti norc

, tako je šibal, jaz pa za njim, da sem danes uporabila začasno izpisnico iz polžje sekcije

.
Že na štartu naju je priganjal, da sva štartala kar lepo pred drugimi. Malo pred 1 km pa šok

..toča velika kot oreh

. Sva malček prevedrila, potem pa gasa naprej, kaj hočemo, dež za polžke ni ovira

. No, klanci so vseeno šli bolj tako, četudi je Pajo kar pošteno priganjal

. Navzdol je kar polzelo, sem se trudila, da nadoknadim hojo v klance

. Z moje strani ni bilo veliko govorjenja, no, še tisto je bilo bolj sopenje

. Če sva imela potem vmes malo sreče z dežjem, da se je umiril, se je pa kmalu spet ulilo. Saj ne vem točno kje, ker tokrat sem pa samo tekla in dihala, dihala, dihala.... Pa čmokala po potkah, so superge kar naenkrat postale hudo težke

. Pajo pa še kar naprej gasa, gasa, gremo, gremo..jaz pa iz strahu, da ne ostanem sredi naliva tam sama, po najboljših močeh za njim

. Noge so bile zelo vesele asfalta, je šlo kar naenkrat hitreje

.
V cilju malček olajšanja, da se nadiham in nato slačenje čisto mokrih cunj

. Hja, spet za dobri dve minuti izboljšan čas

. Pajo, naslednjič pa en častni polžji tempo, da še jaz lahko kakšno rečem

...pa hvala za odlično odigrano vlogo zajčka

.
analiza je bila tudi, sonček se je tudi pokazal. Domov grede sem uživala v velikem številu mavric vseh sort in dimenzij

.
No, v torek se pa spet vidimo
