Zadnje novičke

[Misho76]

Zanimiv članek =>
http://running.competitor.com/2012/05/training/train-slower-race-faster_52242

Žal pa nisem toliko izkušen, da bi lahko rekel drži ali ne. Včasih tečem hit, včasih pa počas lp, M

[bobsaap]

Zanimiv članek, še bolj zanimiva tema in mogoče bi se z njo celo strinjal.

Kaj pa ostali menite?

[lojze]

bi se strinjal, bistvo treninga je da ne pregoriš. menim da potrebno uporabiti pregovor : ni važno kako visoka je penzija, temveč kolikokrat jo dobiš. pri teku je podobno, prav tako pri hujšanju, ni poterebe po maksimalni obremenitvi, temveč koliko časa si zmerno obremenjen.

[boatjan]

Bi se tudi kar strinjal s tem. Ampak v primeru, ko si že deosegel nek nivo hitrosti in hitrosti ne nameravaš povečevat. Nekatetri pa se tudi že rodijo malo hitrejši.

[sitrader]

Jaz članek bolj razumem v pomenu, da mora biti večina teka v počasnem tempu.

Ker hitrost, ne pridobiš tako da tečeš počasi. Tako da potrebuješ hitre teke, če hočeš biti hiter. Finta je samo v razmerju hitro/počasi. Praviloma naj bi bila večina tekov v počasnem tempu ali pa vsaj neki fartlek sistem. Ne pa samo počasi in ne samo isti tempo non stop.

Ko gledam Danielsova priporočila, v splošnem navaja da naj bi tekač imel v svojem sestavu največ 10% tedenske kilometrine na laktatnem pragu (tempo tek), največ 8% kilometrine teka za povečanje VO2max in največ 5% kratki intervali oz. anaerobni intervali. Ostalo je basic osnovni počasen tek ali fartlek s krajšimi stride-i.

Zdaj za profiče in zelo resne rekreativce to najbrž ni poseben problem. Oni delajo kilometrine vsaj 80 km na teden. To bi pomenilo zgolj do cca. 8 km tempo teka na teden (tempo mišljeno kot tek na pragu). Pomeni da je skorajda 75% teka osnovnega, torej večina (maratonski tempo spada tudi nekako bolj pod osnovni tek). Zdaj ne vem koliko veljajo ta priporočila (mogoče zgolj kot nek osnovni okvir ki se prilagaja vsakemu posamezniku), ampak v luči omenjenega članka vidimo kje je ta razlika oz. kaj je po moje članek hotel povedat. Običajni rekreativec dela nekje 20-40 km na teden. Večino tega teka pa opravi v tempo teku oz. tako hitro kot pač lahko gre. Bolj kot je zadihan in "zgonjen", bolj je zadovoljen kako dober trening je opravil. Pri njemu je to razmerje glih obratno. Precej več teče hitro in manj počasi. Obratno kot profiči. Zato hitro naleti na točko, ko več ne napreduje, ker ni dovolj počasnega teka, hitrega pa preveč.

Za hitrost potrebuješ tudi hiter tek (brez tega ne gre), potrebuješ pa tudi dobro podlago v počasnem teku da boš lahko uspešno napredoval. Zato po moje "teči počasneje, da boš hitrejši". Kot to delajo profiči. Samo na drugem nivoju. To je po moje bistvo članka. Ne da teči počasi in da boš samo zaradi tega hitrejši. Razmerje je ključno po moje.




Ne strinjam pa se samo s trditvijo, da je učinek odvisen od kilometrine. To velja bolj pri manjših kilometrinah. Sicer nisem strokovnjak za to področje, ampak pogosto zasledimo, da je ta učinek bolj nekaka logaritemska krivulja. Na začetku povečanje kilometrine tudi zelo poveča učinek vadbe (seveda je potrebno to narediti postopoma), potem pa se krivulja vedno bolj izravna. Pri višjih kilometrinah je potrebno za majhen napredek bistveno povečat kilometrino. Hec pa je v tem, da je krivulja poškodb pa ravno obratna eksponentna funkcija. Torej z daljšo kilometrino vedno bolj tudi povečamo možnost poškodb. Zato nekateri pravijo, da je nekje želeni maksimum (ali pa optimum) od 80-120 km. Nadaljne povečanje naj bi zgolj povečalo poškodbe, učinka pa ne toliko več. Zdaj a to drži ali ne, bo moral kdo drug povedat. Samo povzemam kaj sem prebral v knjigah oz. člankih. Najbrž tudi malo odvisno od tekaške zgodovine človeka, genetike in pa narave športa oz. teka ki ga trenira.


LP

[urbancek]

Jaz bi se s tem modelom znanstvenikom tudi kar strinjal... Vse več težav s srcem je pri tekačih... Možno je tudi, da se to dogaja zaradi modernega sloga življenja (razna škodljiva prehranska dopolnila in druge škodljive snovi, več stresa...), saj pri tekačih včasih nisem zasledil toliko problemov s srcem.
Je pa zanimivo, da tega ni toliko pri kolesarjih...

[StaraKost]

...naslov teme je zavajajoč. Point članka je:
"Olympic Team Trials Men’s and Women’s Marathons revealed that the men did almost three-quarters of their training slower than their marathon race pace, while women did more than two-thirds of their training at slower paces."

In kot je že sitrider povedal, z ozirom na njihovo tedensko kilometraži imajo kar veliko hitrega teka.

Pri večini rekreativcev je problem v tem, da večina ima samo eno hitrost/prestavo .
Ta je največkrat prepočasna, da bi vadili hitrost in prehitra, da bi vadili vzdržljivost .
To pomeni, da moramo imeti vsaj tri brzine/prestave .
In tako kot je že prej napisano, če želimo napredovati na "zdrav" način, moramo največ časa vaditi v najlažji prestavi, in najmanj časa v najtežji prestavi. Tako kot pri kolesarjenju. Največ kilometrov se naredi na izi. Tiste hitre kilometre, pa res hitro.

[5r002]

StaraKost, tole si pa odlično napisal!!

Je res fajn če imaš več "prestav"...

P.S.: Meni je v prvih 3 letih teka (ko sem tekel še samo po ravnem) skupna povprečna hitrost padala, kadenca pa rastla. Hitrost na tekmah je vseskozi rastla... Res pa da se je vsako leto povečal pretečeno razdaljo za cca 1000 km. Statistika...