Vendar se je že pred začetkom vse spremenilo. Naložili so nam obvezno opremo in obvezno tekočino tako da sem bil obremenjen s cca 4kg, kar seveda spremeni zadevo. Vzrok je bil v preredkih okrepčevalnicah. 
No to nas ni ustavilo na začetku, da ne bi tekli 5 in pol minute na km, kar se je meni takoj zdelo prehitro. Adrenalin na začetku dejansko dela pri večini in z mislijo na to sem kar malo spustil tempo. Presenetilo me je še to, da vzponi in spusti niso bili strmi, kar se pozna na tem da muskelfibra ni (za razliko od GM4O). Trasa je bila precej tekaška, kar seveda zaradi vročine nismo mogli v popolnosti izkoristiti. 
In tako smo požirali kilometre in se vmes polivali z vodo in to dejansko, da je kar teklo od mene.
Velika napaka je bila, da sem imel samo bandano zavito v trak. Moral bi imeti klobuček. To me je v nadaljevanju privedlo do pregrevanja glave, kar se mi je zgodilo prvič. 
Moral sem počakati par minut, da se je misel zbistrila in potem naprej. Na mojo žalost se je to ponovilo kar 3x. Najbolj vesela s Petrom sva bila (nekaj časa sva tekla drug za drugim), ko se je sonce vsaj za kratek čas skrilo za oblaček. Še to moram omeniti, da sem hribolazil in tekel kar z Wave Rider, ki so precej mehke za te vrste terena, vendar so se dobro obnesle. Prišla je tudi kriza nekje na polovici poti. S seboj sem kot vedno imel solnico in v tisti precejšnji vročini zaužil strahotno slano vodo.
No očitno je pomagalo za naslednjih 10 km, ko sem to procedure še enkrat ponovil. Kot običajno mi je po 2 urah vsebina iz meha že “smrdela” in sem se nalokal kokakole in fante na okrepčevalnicah. Brez tega sploh ne vem, če bi zmogel. Očitno sladkor pri takih naporih in vremenskih prilikah tako pada, da je to kot šus v žile. Po 5 letih sem popil cello 3/4 deci redbulla na tekmi. Več nisem upal ker sem na zgoraj omenjenem SAMU doživel zaradi njega zabite noge. Sem pa celega spil v cilju kar je bilo čutiti zvečer ko nisem mogel zaspati.Narava sama pa čudovita. Sem tokrat celo malo špegal okoli in občudoval Dolomite. Res je krasno in enkrat jih bo treba malo raziskati.
Skratka čudovita trail tekma, ki mi je prinesla nova doživetja in izkušnje. To so prireditve na katerih se vedno kaj naučimo.
Čestitke vsem ostalim, še posebno pa LUT-ovcem, ki jim je bilo še precej bolj hudo kot nam.
lp
Marjan
), polnjenja nahrbtnikov (geli, bonboni, čokolade, sendviči, izo-svašta, aspirini,...), strateškega oblačenja, vizualiziranja proge 
ampak ko se bližaš cilju, je vse pozabljeno. Nisem suženj časa, tudi ure ne nosim, ampak vseeno sem bila vesela tudi svojega časa, 7 ur in 17 minut, še bolj pa grenkega napitka z napisom Forst, s katerim sva nazdravila z možem. 
