Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#258976
Oj, Jure! Iz te zgodbe boš definitivno znal izcediti tiste dogodke in izkušnje, ki ti bodo toliko koristili(e), da boš lahko enkrat rekel:" Mater, v tretje gre pa res rado :D "! Tokrat si definitivno prišel do spoznanja, kako pomemben je PRAVI support ter tudi poznavanje trase, ki ob nekoliko bolj študijskem pristopu, lahko ponudi zelo elegantne rešitve. V tvojo fizično pripravljenost sploh ne sme biti dvoma in prav zato v naslednjih dnevih odmisli 3V ter se skoncentriraj na tekmo okrog Mt.Blanca, ki je verjetno vrhunec letošnje sezone. Trening je bil res vrhunski, ko boš v Chamonixu na štartu, bom pa močno stisnil pesti :wink:

Naj pa še enkrat omenim, da je Jani Marn, ki je v začetku julija, kot prvi uspešno stopil na vrh Triglava v projektu 3V, opravil totalno seciranje trase ter jo tudi po kosih fizično naštudiral, kot pravimo, v piko! Pa ne samo on, tudi spremljevalna ekipa je točno vedela kje mora biti v določenem momentu in kaj tam početi :!: Jest sem bil povsem zaprepaden.
Seveda pa je potrebno dodati, da čisto vsak posameznik, ki je telesno pripravljen za takšno pot lahko izpiše drugačno zgodbo in prav je tako.
#284293
http://janimarn.blogspot.com/2012/07/tr ... ateju.html

Prvo se zahvalim Janiju za poročilo na njegovem blogu, ker ga bom sam lahko skrajšal. Jani, hvala, ker mi greš tudi tukaj na roko :lol: Težko je namreč po drugem neuspešnem naskoku na Triglav se spoprijeti s pisanjem. Toda, obljubil sem. Ker gre za 24h dogodivščino bo kljub vsemu nastalo nekaj več teksta, pa vendar, je že tako :?
Te dni nisem pravi in prav projekt 3V je največji razlog malodušju. Dodatno pomaga prehlad, ki sem ga staknil zaradi klime v avtu in službi. A pretekle dni sem spet začel vrteti noge in ni vrag, da se ne bi vrnil nasmeh na lica.
Potem, ko sva lani skupaj z jan_janom krenila na pot in jo je Jani tudi uspešno zaključil, sem se letos odpravil sam. Poravnat dolg……do sebe.

Štart ob 5.00 pri domu v Kamniški Bistrici je bil kar nekoliko stresen, ker sem želel štartati točno ob uri. Zelo na tesno je šlo in še med tekom proti prvemu vzponu sem malo preurejal opremo in nahrbtnik. Vlage je bilo dovolj in pri tovorni žičnici za Kokrsko sedlo je že pošteno kapljalo od mene. Sonce je vstalo vendar me je nad Kokr.sedlom že prijetno hladil vetrič. Dobra klima in tudi počutje. Na Grintovcu sem bil sam z vetrom in dokaj jasnim pogledom naokrog. V času, ki sem si ga zastavil (2h40'). Triglav še »neskončno« daleč. Spust do Češke koče za dobrih 1000vm je bil dober. Po suhih skalah in v hladu severnega ostenja. Da so jo od Češke koče navzgor mahali Čehi ni bilo nobenega dvoma. »Ahoj« je bil pač preveč očiten, njihov »živjo« pa preveč češki :lol: Kratek postanek in osvežitev ter spust na Jezersko za dodatnih 500-600vm.
Prvič se srečam s spremljevalci, ki so do zaključka trase opravili resnično veliko delo :clap: in vem, da smo se veliko naučili en od drugega. Seveda so tudi oni potrebovali malo časa, da so našli svoje mesto v ekipi, a tega sam nisem občutil. EST-u ( ne, to ni bil Esbjorn Svensson trio http://www.youtube.com/watch?v=Awl01Vi2i8Y) – Energe support teamu, kot sem jih poimenoval je bilo pod vodstvom Janija doživetje zagotovljeno.
Nadaljevanje proti Pečovniku je bilo normalno in v okviru pričakovanj. Vroč dan je zahteval le večji vnos pijače in soli. Na podrti karavli se poslovimo za cca.3.ure in pol in z bogato napolnjenim ruzakom pričnem sprva s hojo ter kasneje tekom proti Pl.Sp.Dolga njiva, Šiji in Kofcam. To prečenje z mnogimi lepimi »singlcami« s planine na planino mi ugaja. Nataknem mp3, ki ga sicer strogo ne uporabljam in »muzka« je krasen prenosnik energije med naravo in menoj. Da ni šlo vse gladko so nekoliko poskrbele prebavne motnje, ki so mi kradle čas in moč. Zato na Kofcah zamujam 10.min. Prične rahlo rositi.
Nad Podljubeljem me v zavetju dreves pričaka ekipa, mi prenese vzpodbudne stavke s TF :clap: , me oskrbi in tečem dalje. Močno dežuje, ko grizem asfalt proti Ljubelju. Gost promet v obeh smereh cestišča mi ne olajšuje poti. Večkrat se umaknem daleč vstran s ceste. Končno Ljubelj in dokaj umirjeno preoblačenje v suha oblačila, topla juha in priprava za napad na Stol. Drugi vrh v trilogiji je kralj Karavank. Jani se je pripravil, da me spremlja in moram reči, da mi spremstvo »sede«. Pričakuje naju cca.1200vm. Poljub moji Tanji, pozdrav Janji in Roku…gremo! Počutje je dobro, dež le še rahlo prši oz. v valovih prihaja in odhaja.
Tudi Stol je zavzet v časovnici :D Fotkanje in pogled proti Triglavu. Mater je še daleč! Verjetno bi prej prišel v Celovec, ki je za mojim hrbtom :idea:
Jani je po poškodbah v dobri formi in spust je hiter. Mimo Valvazorjevega doma padeva v Moste na večerjo. Ekipa je razigrana in miza se bohoti, kot da bi imeli »žegnjansko« :lol: Obišče nas Uroš Feldin, ki doda še nekaj pozitivne vibre. Tukaj najdete njegovo zgodbo s SPP, ki sem jo prebral te dni http://www.planinskivestnik.com/admin/m ... pri%20okno Bil sem lačen kar je zelo redko ob takih dogodkih in mislim, da sem v tem čudovitem počutju pojedel celo preveč. Tek proti Gorjam je bil še dober, prehod proti Krnici pa se je začel s slabim počutjem :( Pri tempu teka, ki sem ga imel se mi je začelo v želodcu vzdigovati. Če sem shodil je bilo bolje. Tako sem kombiniral. Tekel do meje, ko sem še lahko, da ni želodec ponorel ter hodil dokler se ni pomiril. Pri teku sta mi bila izmenjaje v pomoč Rok in Jani a jima verjetno nisem bil kakšna navdihujoča družba. Na silo sem pil v zelo majhnih odmerkih. Bilo mi je jasno, da bodo tudi tokrat problemi pri vzponu iz parkirišča v Krmi.
Začuda sem bil v Krmi še v časovnici vendar sem pokuril prejšnjo časovno zalogo. Support je bil že pripravljen. Še nekaj drobnarij, preverjanja opreme, zamenjava superg in smo šli v noč. Še zadnjih 1900vm! Jani je držal primerno počasen tempo, da sem sledil in za menoj Tanja in Rok. Dobro, da sta bila za menoj saj sem imel občutek, da tako nisem najslabši :wink: :mrgreen: Pojavil pa se je omenjeni problem. Namreč, zaradi težav z želodcem je bilo premalo potrebnega vnosa pijače in sladkorja. Problemov z močjo v nogah ni bilo, pač pa z glavo……Utrujenost, zaspanost, energija je odhajala…….postalo mi je jasno, da bo zgodba kmalu zaključena. Jani se je sicer trudil in me želel »dvigniti«, a tokrat ni bilo več rešitve. Nimaš si kaj očitati, stari moj. Z ekipo ste naredili ogromno delo in komaj čakam, da se snidemo v senci in miru, za mizo ob mrzlem pivu :D ………Dom na Planiki (2.401nm) je bil odrešitev….znova! Po 23h29' garanja in 7.030m vzpenjanja navzgor (Suunto t6c). Kako odrešujoč spanec na sicer trdi klopi in okenski polici kamor je padla glava. Nezavest.
Jani je ostal z menoj, Tanja in Rok pa sta osvojila še Triglav. Bojda ni gor nič posebnega. Verjetno bi bilo v štiri precej bolj razburljivo, hahaha…….

R.Messner pravi: »Neuspeh sam po sebi ni pomemben. Ključno je, kar izhaja neposredno iz njega, notranje doživljanje, postavljanje sebe pod vprašaj, tudi obupavanje. To je nov začetek in možnost, da spoznamo svoje meje in prerastemo dvome.« Pravi še, da ob neuspehih ni postal mehkejši ampak le še bolj trdoživ! In strinjam se. Ta zgodba še zdaleč ni zaključena. Izgleda, da bo to moj poligon za spoznavanje mej in možnega preseganja. V upanju, da mi naslednjič uspe najti rešitev.

Še enkrat bi se iskreno zahvalil vsem za spodbudne misli in želje na TF in gsm. HVALA! :cast: :laola
Hvala Katji in Andreju ter podjetju http://www.energe.si :driver:
Hvala Jani, ker prijateljsko in nesebično nudiš pomoč ter se pripravljaš, kot da bi štartal ti. Svaka čast!!! :cast1:
Janja, tenks, ker mi ni nič jasno, ko vidim kaj znaš pričarati, ko se odpre prtljažnik :D
Hvala Roxi, ker je zate vse »simpl«, na izy in zanesljivo. Žlahta rules :wink:
Tanja……….iz dneva v dan…..vedno…..vedno znova……..HVALA bejbi :cmok: :heart

Pa brez zamere, če sem kaj pozabil :oops:
p.s. Če ste tole maso stavkov uspeli prebrati do konca in niste ultraši, potem vedite, da to nezadržno postajate :lol:

Lepo se imejte na dopustih in srečno na tekaških poteh!
#284315
MATEJ!

SAJ SI VERJETNO PREBRAL ( ČE NE DRUGJE TUDI V MOJEM ČLANKU):
VSE JE V GLAVI!

IN ČE SI SE ODLOČIL, DA BOŠ USPEL PREMAGATI VSE 3 VRHOVE POD MAGIČNO MEJO 24 UR - POTEM BOŠ!

KOT ŽE REČENO: NE DVOMIM, DA BOŠ USPEL - KER BOŠ!

UROŠ
#284321
Čestitke še enkrat!!
Zame si že velik zmagovalec, tisti del od Planike do vrha ni najpomembnejši...
:clap:
#284329
Matej krasno poročilo čeprav brez pike na i :D v preimerjavi z vsem kar si dal čez tisti i sploh ni pomemben :clap: še mnogo i- jev bo na tvoji poti in ostali bodo za tabo :clap: premagani :laola lep dopust in še vedno si car gorskega teka v našem koncu :D


lp Andrej
#284417
semjul napisal/-a::D

Bravo Matej, sploh za pogumno odločitev, da ostaneš na Planiki. Res je do vrha urca, največ urca in pol, vendar najzahtevnejše poti, najnevarnejše poti. In če si neprespan, dehidriran in utrujen, predvsem pa ne siguren v svoj korak, je taka odločitev vredna junaka.
:laola :laola


Točno to Leon, zaradi zgoraj naštetih dejstev je bila varnost na prvem mestu. Matejeva odločitev je bila na mestu 8) . Triglav bo že počakal na dan, ko se bo vse poklopilo :wink:.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA