- 30 Jul 2012, 15:18
#284818
Ko je bil pred tremi tedni po 60km teka prekinjen Swiss iron trail je bilo potrebno hitro poiskati nekaj novega, da bi zadovoljilo dušo in telo. Tako sem na internetu našel razpis za Adamello super trail. Tek, ki ponuja 3 dolžine: 50, 90 in 160 km v pravem hribovskem ambientu. Še se je dalo prijavit in tako sem se pojavil med 65 tekači na najdaljši progi (160km, cca 8700m vzpona in cca 7600 m spusta).
Prijazni organizatorji so nam priskrbeli brezplačno spanje v Vezzi d Oglio, prijazni vasici kjer naj bi bil cilj najdaljšega teka. V petek zjutraj so nam priskrbeli prevoz v Brescio, kjer je bil ob 10. uri štart teka. Prijetno vzdušje na štartu, kontrola opreme in točno ob 10ih smo se podali na dolgo pot. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se pojavile prve kaplje znoja- termometer v Bresci je kazal 33 stopinj. Prvi del teka, cca 40km poteka po cestah in poteh na višini do 1000m in vročina je vedno bolj naraščala. Po 44ih kilometrih se prvič povzpnemo nad 2000m in lažje zadihamo. Na okrepčevalnici mi povedo, da je veliko tekačev zaradi vročine odstopilo. Zase vem, da se doma nikoli ne bi odpravil tečt pri taki temperaturi
Po 50 km teka pridem na cilj najkrajše preizkušnje, pojem, spijem kolikor le gre in grem naprej. Končno prihajam v hribe in uživam v samotnem teku. Nekje pred mano je 5 tekačev, daleč za mano vidim enega. Po 70 km se začne temniti, na glavo dam čelko, pijem pijem in pijem, čez dan sem izgubil toliko tekočine da je še dogo ne bom nadoknadil in ob polnoči pridem na naslednjo važno postajo. Na 86 km je namreč cilj 90km dolgega teka, limit za naš tek, okrepčevalnica in prtljaga, ki smo jo pustili na štartu. Malo pred mano je pritekel na svoj cilj prvi tekač na 90km dolgi preizkušnji, pred njim so bili še trije tekači na najdaljši razdalji. Ker imam čas (še 7 ur do limita) se odločim prespati 1 uro, pojesti in potem začetni drugi, najtežji del. Proga se tu dvigne nad 2000m in prečkat je treba kar 6 prelazov, ki segajo do višine 2900m. Tek gre po znameniti poti N1 v bližini Adamella. Po kratkem počitku se pripravim na nadaljevanje, zamenjam čevlje, se preobllečem, le nogavice se odločim obdržati - kompresijske Ironman ki jih testiram se mi super obnesejo in odločim se nadaljevati kar v njih. In ko se pripravim na odhod se spet podere svet. Zaradi dežja na drugem delu proge in zemeljskega plazu, ki je dolino v kateri je cilj odrezal od sveta, organizator ni mogel zagotoviti okrepčevalnic in podpore, zato je tek zaključen - spet
Odličen tek, lepa proga, dobra organizacija, počutje na višku in spet razočaranje. Očitno mi letos ni usojeno odteči gorskega teka v celoti. Najprej Irontrail, sedaj še Adamello super trail,...vse bo treba ponoviti
Prijazni organizatorji so nam priskrbeli brezplačno spanje v Vezzi d Oglio, prijazni vasici kjer naj bi bil cilj najdaljšega teka. V petek zjutraj so nam priskrbeli prevoz v Brescio, kjer je bil ob 10. uri štart teka. Prijetno vzdušje na štartu, kontrola opreme in točno ob 10ih smo se podali na dolgo pot. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se pojavile prve kaplje znoja- termometer v Bresci je kazal 33 stopinj. Prvi del teka, cca 40km poteka po cestah in poteh na višini do 1000m in vročina je vedno bolj naraščala. Po 44ih kilometrih se prvič povzpnemo nad 2000m in lažje zadihamo. Na okrepčevalnici mi povedo, da je veliko tekačev zaradi vročine odstopilo. Zase vem, da se doma nikoli ne bi odpravil tečt pri taki temperaturi


Po 50 km teka pridem na cilj najkrajše preizkušnje, pojem, spijem kolikor le gre in grem naprej. Končno prihajam v hribe in uživam v samotnem teku. Nekje pred mano je 5 tekačev, daleč za mano vidim enega. Po 70 km se začne temniti, na glavo dam čelko, pijem pijem in pijem, čez dan sem izgubil toliko tekočine da je še dogo ne bom nadoknadil in ob polnoči pridem na naslednjo važno postajo. Na 86 km je namreč cilj 90km dolgega teka, limit za naš tek, okrepčevalnica in prtljaga, ki smo jo pustili na štartu. Malo pred mano je pritekel na svoj cilj prvi tekač na 90km dolgi preizkušnji, pred njim so bili še trije tekači na najdaljši razdalji. Ker imam čas (še 7 ur do limita) se odločim prespati 1 uro, pojesti in potem začetni drugi, najtežji del. Proga se tu dvigne nad 2000m in prečkat je treba kar 6 prelazov, ki segajo do višine 2900m. Tek gre po znameniti poti N1 v bližini Adamella. Po kratkem počitku se pripravim na nadaljevanje, zamenjam čevlje, se preobllečem, le nogavice se odločim obdržati - kompresijske Ironman ki jih testiram se mi super obnesejo in odločim se nadaljevati kar v njih. In ko se pripravim na odhod se spet podere svet. Zaradi dežja na drugem delu proge in zemeljskega plazu, ki je dolino v kateri je cilj odrezal od sveta, organizator ni mogel zagotoviti okrepčevalnic in podpore, zato je tek zaključen - spet




Odličen tek, lepa proga, dobra organizacija, počutje na višku in spet razočaranje. Očitno mi letos ni usojeno odteči gorskega teka v celoti. Najprej Irontrail, sedaj še Adamello super trail,...vse bo treba ponoviti

lp
mitja
mitja