Zadnje novičke

[ROSI64]

Mogoče naslednje leto še jaz pridem

To govorim jaz vsako leto no enkrat se bo pa treba odločit

[maca]

Moja Logarska je bila letos malo čudna, v začetku leta pobožne želje za celo traso, potem zaradi bolezni in poškodb pobožne želje za traso do Mozirja. Na koncu je zmagal ego-teral me je do Luč, 58 km je moja letošnja največja razdalja. In obupal nad dodatnimi 17 km do konca. Hvala bogu.

Do 25 km sem imela prekrasno družbo Lenči in Levinje, smo držale primeren tempo, kokale in kakale celo pot. Hvala punce, da ste me poslušale, moje razglašeno petje in obujanje spominov in pripovedovanje pravljic iz dni otroštva. Meni je bilo do Mozirja nravnost super.

Potem pa po 35-36 km nič več, super namreč. Telo nekako ni zmoglo več pogona, energije (sigurno zato, ker ni bilo poslušalcev), Wega je enkrat šibal naprej, enkrat zaostal, ampak sva si bila na očeh čisto ves čas. Tempo je padel, in glava je trmasto rinila naprej. Ne bom jamrala, ampak sem pa imela zlat čas za razmislek nad letošnjo sezono, nad bližnjimi in daljnimi načrti, kaj hočem od teka in kaj mi tek nudi. Kje se sploh vidim, in kje ne, pa to v dveh varinatah-ena varinata glava-ego in druga varinata telo-starost.

No ja, super je tečt z nasmehom, ampak, ko se telo upre..., ko glava sili, telo pa vidi samo še topel, mehek kavč... In dež ni bil v nikakršno olajšanje, vsaj v glavi ne. Saj me ni ravno zeblo in mokra oblačila niti niso bila moteča (jih ni blo veliko na meni, k sreči), ampak toplo pa mi ni bilo, ko sem upočasnila in hodila.

V Ljubnem sem si vzela pavzo in si dovolila masažo, leve kolenske kite so mi zategovale že od nagnjenega asfalta od tistih 3 km pred Mozirjem. Malo sem se regenerirala, nabasala s čoko-bananami in pičila dalje. In ni šlo ves čas v teku, zadnjih 5 km je blo treba malenkost tudi odhoditi.

V Lučah sem se pa z veseljem javila pri odjavni mizi, pobasala kolajno in se šla preobleč. Franci je častil vročo čokolado, potem sta me pa z Lenči zategnila v Logarsko. Hvala vama za vse, zlata sta.

Danes pa malo boli desna ahilova, če kašljam čutim zgornje trebušne mišice, sicer pa nobenega musklfibra in poseben utrujenosti tudi ne, samo laaaaaačna.

[PIA B.B.]

Čestitke vsem ,prav carji ste,neverjetni časi,pa tudi neverjetni pogoji za tek so bili prav vsi ste zmagovalci,na tak ali drugačen način,bravo !!!


ko tole prebiram,mam čisto sovzne oči....takooo močno sem si želela iti na to 75logrske,...pa me je očitno nekje sreča zapostila torej,kaj naj rečem,pa mogoče drugo leto..!?

še enkrat iz mojih očeh,kapo dol !!!

[Vreme]

Organizatorjem bi predlagal, da naslednje leto tečemo v nasprotno smer ker sem se na koncu že orenk matral v tisti klanec!

Glede na to, kako ti letos gre, bi lahko to naredil že letos, v obe smeri seveda.

Sicer pa, a to je bilo tvojo poročilo? Nič jamranja, nič preklinjanja,nič veselja, nič navdušenja, alo..

[Wega]

počakaj malo, še vse bo...

[KidrocK]

Letos je bila logarska ena od tistih pobožnih ciljev, za katere sem se tudi pripravljal. Večni strah ali bodo moja 4krat operirana kolena (2krat operirane križne vezi + odstranjeni miniskusi) zdržala tak napor, predvsem pa kako odreagira moja glava v 6tih in več urah teka.
Štart v Celju je bil moker, ampak kratek saj sem se nekaj obotavljal in preden sem vse navlekel nase, so že vsi stali na štartu in odštevali. Krog skozi celje sem šel v umirjenem temu in se nekako prebil v rep sredine. Proga je res fantastična in ponuja krasen užitek…vmesni dež in občasni nalivi so bili pravi balzam za moje telo in dušo…
Vse se je zalomilo pri Letušu.
Sprememba proge…kjer smo 6km pretekli po precej prevozni cesti, katere kot ni bil ravno najboljši.
Celoten tek skozi ovinke in ob cesti nisem mogel normalno stopit…cesta me je silila da sem z levo nogo pristajal dokaj poševno, kar se je takoj začelo poznati v mojem gležnju in kolenu…
V mozirju sem v prvem mentalnem dvoboju sam sebi dopovedal da sem nisem prišel jokat, ampak tečt..
Od Mozirja naprej je vse potekalo normalno…seveda je bila glava več kot prpravljena…le noge nekako niso sledile poleg tega se mi je zaradi tistih sedmih kilometrov začel oglašati podnart…
Umiril sem tempo…in se spravil v mood “kaj nam pa morejo!”
S tem moodom sem zdržal do Luč. Iz reteklih izkušenj in pričevanj ljudi pa je jasno da se v Lučah nikoli ne odstopi…ampak gre naprej četudi po vseh 4ih.

V Logarsko sem prišel po 10tih urah teka. Končen rezultat 10:08:00

Vsekaor krasen dan…idealen za vse ki smo se s to progo želeli spopasti v njeni celoti…vsaka vročina bi te muke znala povečati na kakšno potenco.

Čestitke vsem, ki ste včeraj obdelali isto traso !

Kid

[Wega]

Ekola, še rezultati v tej temi, da se lažje najde čez leta,ko bomo o tem pripovedovali vnukom...

REZULTATI

[muc]

Pa sem jo...mojo prvo, pravo ultra tekaško preizkušnjo!!!
Seveda, po lanskem neuspešnem debiju na Sladkih 6,
kjer se je vse končalo po treh urah.."vse je v glavi" in kroženju po Tivoliju je sedaj prišla na vrsto CE-Logarska d...vesel!!!
Odločitev o prijavi je padla zadnji teden, čeprav mi je MiciM že nekaj časa nazaj razlagala o vseh lepotah na trasi in še posebej po TF 10-tki, kjer me je najprej "zdražil" Peter in nato še Avi & TF ekipa na pikniku.

In kaj nam preostane?!...najprej obisk pri Pii...Pia hvala lepa!!!
Prijava in zjutraj ob 4:30 na pot proti Celju...slabo vreme en dan prej in tudi ponoči,nam je mal spremenil plane, suport se je iz kolesa prestavil na suho v avto, kar se je pokazalo za pravilno odločitev!...tukaj še enkrat hvala najboljši ekipci!!! Pred štartom mal čvekanja, še zadnje priprave in ob 6:00 začnemo zares...plan?!..priti do Logarske doline z svojimi nogami!
Ker ultra scene ne poznam tudi vseh tekačev vsaj na začetku nisem poznal, se je pa že kmalu po štartu naredila skupinca 6,7 tekačev, ki smo nekako premagali prve kilometre ob Savinji. Sva pa od štarta skupaj začela z Zvonkotom B. (dream team ) in kar hitro prišla v najin ritem...no, sicer sva se morala kar nekajkrat orng nazaj držat, ker čim se je pod nogami začutil asfalt je tempo avtomatsko narastel. Prvi se je "odlepil" kasnejši zmagovalec in kmalu zatem še Lojze in še dva, trije tekači. Midva nadaljujeva v svojem tempu, kar se je kmalu pokazalo za pametno odločitev, ker sva kmalu začela prehitevati sotekače. Trasa je res enkratna ampak vseeno nisem pričakoval,da je tako razgibana...vmesni vzponi po travniku spadajo že kar v gorski tek
Suport je bil vedno tam, kjer sva ga potrebovala in ker nama je šlo res super, se tudi preubuvala nisva, čeprav je bil tak plan...začel in končal sem z ON-kami!
Vmes par kapljic dežja, drugače pa super pogoji za tek...in je že maraton za nama!...min., dve čez tri urce...boljš ne bi mogl bit...zdej pa samo še dobrih 30 km pred nama pa samo še dva tekača. Da bi šla v kakšen lov nama ni niti približno prišlo na misel, ker se menda lahko hitro maščuje...do Luč vse super, navijanje ti res da krila potem pa zadnjih 17 do cilja...kjer pa priznam, da sem prvič začutil kakšen je občutek, če se noge ne vrtijo kot bi sam rad...ni lahko ampak glava je na mestu...najin dogovor drži kot pribit!...in vse do odcepa za Logarsko skupaj premagujeva zadnje km...križišče...že skoraj zmaga...Zvone je še ful naspidiran in šprinta v cilj, jaz pa v svojem tempu in že skoraj z nasmehom na obrazu proti cilju...občutki, ki se jih ne da opisati!...cilj!!!..po 5 urah in 47 minutah!!!...NORO!!!

Hvala najboljši suport ekipci, Zvonetu za odlično družbo, vsem ostalim za odlično vzdušje in seveda na koncu čestitke vsakemu posebej za pretečeno katerokoli razdaljo!!!...vsi smo zmagovalci!

[muc]

Rezultati:

http://www.drustvo-maratoncev-celje.si/ ... g12rez.htm

[primus]

Še kar nisem v stanju strnit vtise in si ustvarit eno samo mnenje o moji včerjašnji Logarski. Mešani občutki skratka.
Moj ultramaratonski krst, pri katerem sem kot kaže plačal ceno začetništva. Pred štartom sem namreč pojedel banani (kar sem do sedaj vedno storil pred maratonom), ki sta očitno imeli usodne posledice za moj želodec. Prvi obisk grmovja po 7. km, vseh ostalih tovrstnih postankov nisem več štel. Ni treba posebno povdarjat, kako me je to izčrpalo in mi pobralo veliko moči in energije ter poleg tega delovalo nevzpodbudno še na glavo, ki se je ukvarjala le z negativnimi mislimi. Zato mi je šlo na živce vse, vse me je motilo, vsaka kaplja dežja, vsak vzpon (tega ni bilo malo ),vsak korak je bil dodatna muka.
Najbolj pozitivna je bila podpora, brat v avtu od Mozirja naprej, s svežimi cunjami in ostalim ter predvsem coca-colo, ki je zalegla toliko, da sem imel občutek, da pomaga. Pa še prenašal me je in na njegovo vprašanje - a imaš krizo, sem mu rekel - zadnje ure so ena sama velika raztegnjena kriza...
Zanimivo, da o odstopu nisem razmišljal, po Ljubnem se mi je zdelo, da tudi če zahodim končam v limitu. In potem sem nekako v močno upočasnjenem ritmu (in postanki) zdržal do konca. Nekje (domnevam da v grmovju) sem izgubil še štartno številko, kar je poleg slabe volje zmedlo časomerilce in so mi pri rezultatih dodali še nekaj minut, kar pa sploh ni bistveno. Po prejemu medalje sem itak pičil do dixijev, to je bila takrat nekako prioriteta

Prva ultra je za mano, malo bo treba še prespat, dosežek bo pa ostal, a ne? In dober občutek, da sem nemajhnim težavam navkljub zadevo zaključil - to bo treba negovat.

Drugo leto spet? Ne vem. Morda poravnat račune... če bo to zadostna motivacija...

primus

[mrzli]

ČESTITKE vsem, ki ste tekli po Logarski, sploh pa tistim, ki ste se podali na 75 km dolgo preizkušnjo ... res kapo dol, CARJI ste ...

[MKC]

Lansko leto prvič na prireditev Celje-Logarska dolina in 75km, letos drugič. V petek sem se še spraševal zakaj sem se prijavil in ali mi je tega treba. V noči na soboto, ko sem se vmes enkrat zbudil in slišal kako zunaj lije sem si mislil, kakšen sodni dan bo to. Pa potem vožnja iz LJ do CE. Kar lije in lije. Plavalna očala sem pustil doma, kopalke pa tudi.
V Celju na srečo ni deževalo. Pa smo šli...
...
noge so od Mozirja dalje postajale "težje", v glavi pa je bilo za razliko od lanskega leta v veliko boljšem stanju. Če je bila lani problem 'glava' in pregovarjanje s samim seboj ali bi raje hodil ali ne, bi lahko rekel, da so letos bile večji problem noge. Med drugim tudi žulj na prstu in tiščanje copata pri mašni vezalke. Tako kot lani tudi 'najtežji' del zadnjih 17km kjer so tudi oznake na vsak km... verjetno bi mi bilo bolje, če jih ne bi bilo
Potem pa končno cilj in za dobro minuto boljši rezultat od lanskega. Zanimivo. Relativno majhna razlika na tako dolgi razdalji.

[spela*]

kjer sem počakal svojo boljšo polovico
Lp

Čestitam za tek, ampak tega sem pa pri tvojem poročilu najbolj vesela!

[Radolca]

v glavnem čestitam vsem
največje, najboljše in najkoristneše delo je pa vsekakor opravil samostoji
take dobre duše kot je on, težko najdeš naokoli

Za prebiranje prispevkov pa na šihtu glih nimam cajta, bom prebral doma (če bo cajt)

[Susanne]

Prvič v Logarski in po pretečenem Bielu lahko rečem, da je tukaj težje, čeprav krajše .
Seveda sve bili spet midve s Špelo. Če sva skupaj, se ne manjka raznih dogodivščin in pripetij...
Prespali sva v hostlu. Jutranje prebujanje(hvala Jure),je bilo stresno. Budilka naju je
40sek pred štartom sva oddali prtljago in gasa na štart. Po 5 km sva šele normalno zadihali. Na 10km naju preseneti Jože, dajmo Gorenjke, se je drl, midve pa od sreče kar njemu v objem, obe , naju še slikati ni mogel .
Sledi obisk grmovja , Higin pa za mano vpije, Suzana, vodo si pozabila potegnit
Na 30km se začnejo težave, mene kolki, Špelo podplat. Jamrava. Jaz bolj Na 38km začnem razmišljat, da bom v Lučah odstopila, pa mi žena od Samostojnega da na okrepčevalnici Nalgesin. Meni pomaga, če tablet, ne vem, ampak kolki ne bolijo več. Misli o odstopu ni več, čeprav se začne oglašati pokostnica pa levo in desno koleno izmenično. Po vsakem postanku je nekaj 100metrov kruncajočih, zato se ne ustavljava prepogosto, samo na okrepčevalnicah
Zadnje km spet vlečeva nakaj fantičev, a sva furmana? En drugega spodbujamo in km počaaaaaaaasi bežijo.

Dež naju ne moti, prav nasprotno, še veseli sva ga.
Srečali kar nekaj .Super ste.
V cilju pa zaslužen tuš, , in masaža.

Doma ugotovim, da me ni med rezultati
Najin čas: 9ur38min prezadovoljni


Logarska, se vidimo!