- 10 Okt 2010, 21:50
#235783
Za letošnje leto sem zaključil s tekmami v gorskih tekih in imam trenutno aktiven počitek pred začetkom priprav v tekmovalnem turnem smučanju. Zato, se mi je pred dvemi tedni porodila ideja, da bi pa mogoče še enkrat poskusil premagati progo imenovano "Tržiški vrhovi za en dan".
Naj povem, da je ta proga zelo zaznamovala mojo športno- življenjsko pot, zato mi toliko več pomeni, da sem jo znova prehodil. Prvič sem se udeležil te tekme leta 1999, ko me je takratni domačin nagovoril naj se prijavim, ker sva skupaj veliko obiskovala gore. Moja takratna športna pot je bila povezana z nogometom v prostem času pa sem vedno bolj hodil v gore. Ta Tržiška transverzala pa je bila prelomnica v moji športni poti. Prvo leto sem dosegel na tej tekmi čas 20h37min in jo premagal kot najmlajši udeleženec (še danes) pri 22-ih letih. Naslednje leto sem se že začel udeleževati tekem v gorskih tekih in z rednimi treningi izboljšal svoj rezultat na 17h 52min, kar je na tekmi zadostovalo za drugo mesto. Leta 2002 je bila tekma organizirana zadnjič, zmagal je Rozman Aleš s časom 15h 13min. Ta čas je tudi rekord proge do danes. V tistem in kasnejšem obdobju sem imel številne poškodbe z operacijami, ki so mi zelo oteževale mojo športno napredovanje, zato je v meni vedno rasla želja, da bi transverzalo vsaj še 1x prehodil.
Ko sem se odločal o ponovitvi te poti sem povprašal nekaj prijateljev, za katere sem predvideval, da so sposobni prehoditi pot. Na koncu sva odšla na Tržiško jaz in Jure Grmšek-Cveto. Štartala sva ob treh zjutraj. Cveto je kondicijsko šibkejši od mene, vendar je imel veliko željo in to ga je vleklo, da je prenašal vse moje muhe s tem, ko sem ga cel dan priganjal na precej grob način. Tržiško delimo na 3/3, za vsako tretjino sva potrebovala cca. 6 ur. Vreme nama je bilo naklonjeno, čeprav oktober ni optimalen datum, zaradi daljših noči. Z samo logistiko nisem imel nobenih problemov, saj samo pot in vrhove res dobro poznam. Tempo sva prilagodila Cvetotovim sposobnostim, sam pa sem ga brez večjega truda spremljal na poti. Moja pripravljenost je na mnogo višjem nivoju kot pred desetimi leti, zato sem si za naslednje leto zadal cilj, da pot ponovim in sicer s časom od 14h30min- 15h. Na koncu bi si še zahvalil moji družini, Urošu Feldinu in Luku Miheliču za pomoč.
p.s. upam, da nisem bil predolg
Naj povem, da je ta proga zelo zaznamovala mojo športno- življenjsko pot, zato mi toliko več pomeni, da sem jo znova prehodil. Prvič sem se udeležil te tekme leta 1999, ko me je takratni domačin nagovoril naj se prijavim, ker sva skupaj veliko obiskovala gore. Moja takratna športna pot je bila povezana z nogometom v prostem času pa sem vedno bolj hodil v gore. Ta Tržiška transverzala pa je bila prelomnica v moji športni poti. Prvo leto sem dosegel na tej tekmi čas 20h37min in jo premagal kot najmlajši udeleženec (še danes) pri 22-ih letih. Naslednje leto sem se že začel udeleževati tekem v gorskih tekih in z rednimi treningi izboljšal svoj rezultat na 17h 52min, kar je na tekmi zadostovalo za drugo mesto. Leta 2002 je bila tekma organizirana zadnjič, zmagal je Rozman Aleš s časom 15h 13min. Ta čas je tudi rekord proge do danes. V tistem in kasnejšem obdobju sem imel številne poškodbe z operacijami, ki so mi zelo oteževale mojo športno napredovanje, zato je v meni vedno rasla želja, da bi transverzalo vsaj še 1x prehodil.
Ko sem se odločal o ponovitvi te poti sem povprašal nekaj prijateljev, za katere sem predvideval, da so sposobni prehoditi pot. Na koncu sva odšla na Tržiško jaz in Jure Grmšek-Cveto. Štartala sva ob treh zjutraj. Cveto je kondicijsko šibkejši od mene, vendar je imel veliko željo in to ga je vleklo, da je prenašal vse moje muhe s tem, ko sem ga cel dan priganjal na precej grob način. Tržiško delimo na 3/3, za vsako tretjino sva potrebovala cca. 6 ur. Vreme nama je bilo naklonjeno, čeprav oktober ni optimalen datum, zaradi daljših noči. Z samo logistiko nisem imel nobenih problemov, saj samo pot in vrhove res dobro poznam. Tempo sva prilagodila Cvetotovim sposobnostim, sam pa sem ga brez večjega truda spremljal na poti. Moja pripravljenost je na mnogo višjem nivoju kot pred desetimi leti, zato sem si za naslednje leto zadal cilj, da pot ponovim in sicer s časom od 14h30min- 15h. Na koncu bi si še zahvalil moji družini, Urošu Feldinu in Luku Miheliču za pomoč.
p.s. upam, da nisem bil predolg
obema.
