- 25 Sep 2012, 20:03
#289565
Danes sem si zavezoval copate, ko pride do mene osemletna hči in mi reče, da bi šla rada z mano tečt
. Vem, da nikoli ni marala teka, saj je lani v šoli mukoma pretekla 600 m in se potem še zjokala
Rekel sem samo, seveda lubica, preobleci se, na hitro sva se ogrela in šla na PST. Poslušala je moje nasvete (postavljanje nog, rok, drža, dihanje) in sva šla. Na moje začudenje, je pretekla 3,15 km v njej prilagojenem tempu 7:10
. Bila je sicer zadihana, vendar zadovoljna, nasmejana in ponosna na svoj dosežek. Njene prve besede so bile, še bova šla. Zelo sem ponosen na njo
Bravo miška moja 





Nism nor, ker tečem ... normaln pa tud ne !?