Bernarda, tvoje sporočilo sem uporabil za iztočnico za poročilo o maratonu v Budimpešti. Vsekakor se splača priti sem na maraton in na turizem.
Včerajšnje popoldne je bilo čisto turistično. Mesto smo si ogledali iz avtobusa, peš, iz Donave - odlično! Veliko lepih stavb, parkov, znamenitosti. Glede na to, da je Budimpešta kot celota (združena Budim in Pešta) mlado mesto, je izjemno bogato in polno vsega.
Danes pa smo si na maratonu te lepote lahko ogledati še enkrat. Start na Trgu herojev, prvi kilometri po centru Pešte, nato pa k Donavi, gor ob njej, nazaj dol, čez Verižni most v Budim, gor čisto do otoka, spet nazaj dol, čez spodnji most nazaj v Pešto, spet ob Donavi, zavoj v center in zadnji kilometri proti trgu Herojev. Proga je skoraj ravna, edini klanci so en nadvoz in spusti ter vzoni k reki. Ima pa zato kar precej ovinkov in tudi nekaj koc ter tramvajskih tračnih je potrebno preteči.
Veš čas je bilo ob progi zelo veliko ljudi, vzdušje je bilo super, popestrile so ga žive godbe in glasba iz zvočnikov. Od bobrarjev, rocka, klasike, opere, domače glasbe, razpon zvrsti je bil res velik.
Tudi organizacija je bila odlična. Motile so me le tri malenkosti, ki jih bom zapisal na koncu. Včeraj je dvig številk potekal tekoče, v vrečki smo poleg številke in par reklamnih zadev dobili tudi rdečo atletsko majico (zelo v redu je videti) in dva obliža. Super ideja, fantje že veste, o čem govorim.
Ob progi je bilo ogromno okrepčevalnic, povsod voda, večinoma pa še Powerade, ki se ga jaz na daleč izogibam zaradi slaih izkušenj, limone, banane, energertski bomboni, na koncu pa tudi cocacola. Kak piškot ali čokolada ne bi škodila.
V cilju se je trlo ljudi in v zadnjih metrih smo vsi samodejno pospešili. Prejeli smo ogromno medaljo in vrečko z hrano in pijačo. Tako so na enostaven način preprečili zastajanje ljudi po cilju.
V vrečki pa poleg dveh steklenic vode še (spet super ideja) čokolada in radler. To sem takoj uničil.
Zdaj pa k minusom:
- na okrepčevalnicah bi lahko bili piškoti, čokolada in pomaranče namesto limon - to je bolj osebna želja in ne bi mogel reči, da je minus,
- predaja osebne robe pred startom - bila je v dvorani slab kilometer stran od starta, ki sem jo predolgo iskal, sistem slab - ob predaji dobiš zapestnico s številko, ki nima veze s tvojo startno številko, na tvojo vrečo (lastnih nimajo) pa nalepijo nalepko s to številko. šlo je zelo počasi in na start sem prišel ob 9:30 in startal čisto zadaj, kar me sploh ni motilo
OK, za zdaj zaključujem. Niko me kliče na kosilo. Smo v Arena campingu in internet imajo le pri recepciji. Grem na kosilo, potem p v mesto. Upam, da se bomo srečali z drugimi Slovenci. Danes nas je bilo tu precej. Hvala vsem, ki sem jih videl, za navijanje!!!
Adijo iz Budimpeštanskega maratona. Vabljeni prihodnje leto
