Na Goriškem smo se po včerajšnjih povodnjih zbudili v jutro, ki nam je bolj pogodu; burja in razmeroma topel zrak.
A že na Rebrnicah se je vse obrnilo; še sreča, da me je v LJ peljal mož, sama bi verjetno vozila 20 km/h in bi bila tako napeta, da bi se mi vse mišice zavozlale v krče.
Brrr, samo ob pogledu na sneg me je zeblo!!!
Vendar pa.. saj sem minulo zimo ničkolikokrat tekla, ko je bilo še hladneje, tudi v burji!!! Kaj nam bo teh par snežink
Vseeno smo s kolegicami na štartu jamrale in jamrale, kako je mraz, pa mokro, pa...
Smo letos štartali v krajših časovnih razmakih? Se mi zdi, da smo kar hitro začeli...
Potem pa... kaj čem rečt? Sem tekla..
po treh km odvrgla palerinco in celo vroče mi je bilo.
Navijači so bili krasni, sem mislila, da jih bo vreme odgnalo, pa jih je bilo mogoče le malenkost manj kot lani...
Tempo sem držala kar lepo konstanten, pojedla sem oba gela, povsod pridno pila in je šlo po planu. Sploh ne vem več, kaj se mi je motalo po glavi...
V cilj sem kar precej pospešila (zaradi fotografov, seve

), pa so me hitro začeli grabiti krči
So pomagale borovničke na enem štantu (ne smem povedat, kje

), potem pa obara pri "sponzorju"...
Pohvaliti moram moja dva fanta, sta se brez mene lepo zabavala, potem pa potrpežljivo čakala blizu cilja in segrevala avto za mamo-zmrzljivko
