Zadnje novičke

[raf]

Me veseli, da ste kljub slabim razmeram ohranili pozitivno energijo in seveda dokazali, da za prave tekače ni ovir. Itak pa iskrene čestitke vsem tistim, ki ste izgubili junfer na polovički ali maratonu. Sem zelo vesel, ker je "moja varovanka" Neža izpolnila svojo veliko željo in postala maratonka. Njena zgodba in zgodba Marjetke in Natalije ti dajejo pozitiven zgled, da je vse dosegljivo....oziroma smo sami sebi največji nasprotnik, če se ne upamo malo več.....
Svoj maratonski tek sploh ne bi omenjal, ker je to že rutina, oziroma je št.14 bila nekaj posebnega v smislu pravilne izbire superg (goratex so bile prava izbira)
Naša skupina sladkih maratoncev, ki je imela tudi mednarodno udeležbo iz Hrvaške Ivan in Srbije Ninoslav in Tanja, ter Slovenije Primož in jaz je imela en sam cilj in to, da si pomagamo, oziroma se medsebojno spodbujamo. Ivan je imel težave z bolečimi kolki, ker je precenil sposobnost prilagajanja na nove superge in je naredil klasično napako.....
Ja tudi za norčije je bilo čas in petje ter ples z navijačico na 33 km je bil pravi motivacijski
prijem za našo skupino...Čeprav sem se čutil močnega in bi lahko šel veliko hitreje mi je veliko več pomenilo, da sem pomagal Ivanu in ga na dva kilometra pomasiral in počasi smo napredovali proti cilju. Itak pa v drugem krogu šteje tudi trma in to je moral vsak sam s sabo razčistiti. Seveda je tek v skupini lažji in čeprav na maratonih prakticiram mp3 ga tokrat nisem rabil. Cilj prišel zelo pozno, ampak še vedno v okviru limita.
Danes nobenih težav in so stopnice enako visoke kot v petek in ko prebiram komentarje "strokovnjakov" za tek na siol strani mi gre na smeh.... Tekači smo veliko bolj zdravi, kot ostali, ki jim je glavna rekreacija pritisk tipke na daljicu.... To govorim iz lastnih izkušenj, ker odkar tečem v zimskih razmerah so viroze, gripe in smrklji preteklost....
Letos je na Lm teklo 23 diabetikov na vseh treh razdaljah in mislim, da je to rekord pri nas. Seveda je nastop minil tudi v promociji aktivnega preživljanja prostega časa in ozveščanja javnosti, da je aktivnost pomembna dejavnost v življenju diabetika.

[Obo]

Sam včeraj nisem imel najboljšega dne. Na nekaterih tekmah me enostavno stalno nekaj zvija. Že po štartu sem začutil, da bi lahko imel težave s kakšnim bodcem. Ko sem prišel do prve postaje nisem upal nič vzet, ker sem čutil, da bom s tem poslabšal razmere. Čakal sem, kdaj se bo telo končno sprostilo in bom lahko sproščeno tekel. To se ni zgodilo, tako da sem do 13 km spil par požirkov enervita in vode, nato pa sem začutil, da bo treba kaj vase dat, ker mi je že počas rezal noge S sabo sem imel gel, tako da sem ga vzel tam nekje na 14 km. Zgodilo pa se je ravno to, kar sem se bal, po zaužitem gelu me je hotel prijeti bodec. Začel sem globoko dihati, si tlačiti prste pod prsni koš, da bi le bilo bolje, pa nič. Po 15km je šlo samo še navzdol, noge so odhajale, vsak km se mi je vlekel in prav vsak naslednji meter do cilja je bil težji. No vsaj bodec mi je nehal težiti tam nekje med 19 in 20 km
V cilj sem prišel tako izmučen, da sem se hotu kar zleknit na tistem zelenem tepihu, noge pa sem imel mehke kot špagete
Ko sem prišel malo k sebi sem ugotovil, da sem staknil rahlo poškodbo in sem tako kot polž odkorakal do trga republike, kjer je bila jedača in pijača (za moje pojme predaleč od cilja), ki sem jo sanjal zadnjih par km, ker na postajah nisem nič jemal. Ko sem prišel do jedače, so se punce za pultom samo čudile in smejale, ko sem si tlačil polne pesti čokolade v usta
imel sem veliko srečo, da so me na cilju čakali prijatelji, saj bi s svojo počasno hojo zmrznil, preden bi kam prišel. Tako pa so kar letele jakne name

No, glede na vse sem zadovoljen s svojim časom, ki se je ustavil par sekund nad 1h22min

Toliko o mojih občutkih

[maca]

Podarim tekaško majčko, ki smo jo dobili v cilju, je XL velikost, rumena, meni čisto prevelika in je škoda, da leži v omari

Lenči, na Timingu ti jo zamenjajo za pravo barvo in velikost. Vsaj lani so to delali. ne meni, fantje so mi lani poročali.

[muc]

Ojla
Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli...no jest tud včerajšnjega ne bom...
Zjutraj se je začelo nadvse spodbudno saj sem se pravočasno odpravil proti LJ,
z parkiranjem malo težav..nato pa čimprej na toplo v lokal blizu štarta.
Čvek in preoblačenje kar tam, nato pa par minut čez deseto proti garderobam,
tam pa šok! ..dolga vrsta tekačev, ki čaka na oddajo garderobe..lepo se postavim v vrsto, ki pa se ne premika...Janzi po moje sva stala zelo blizu v vrsti...deset minut do štarta...pet minut štarta jest pa še vedno v vrsti...pulz na 180...ogrevanje itak odpade...slišim The stroje in odštevanje..štart!..jest pa še kar v vrsti!..nekako pridem do mize, kjer pustim torbo in šprint na štart..vmes striptiz puloverja in pelerine..skok čez ograjo..napaka, ker je bil tepih za čipe par sto metrov više..nazaj čez ograjo in ponovi vajo še enkrat..znajdem se na začelju drugega štartnega boksa...končno čez štart..potem pa žurka
O kakšnem enakomernem tempu lahko,kar takoj pozabim..prehitevanje po levi, desni mal po pločniku, živa meja, smetnjaki..vmes pozdravljanje sotekačev..če koga slučajno nisem pozdravil, sory ampak vse ni šlo ..mal naprej od Brda ujamem tempo zajca 3:00, kjer pa tudi že sam nekako pridem v svoj ritem..prvi krog je minil ful hitro..vmes še par besed z poznanimi tekači..skoraj pozabil na gel...adrenalin dela svoje..ob trasi itak najboljši navijači in že grem v drugega..tokrat družbe občutno manj..mal sem se bal, da sem mogoče med prehitevanjem vseeno malo pretiraval z tempom ampak vse do konca nisem imel nobenih težav..nekje na 25-em in 34 km še po en gel..še zadnjič mimo najboljših TF navijačev (Loni&Marjan )...in z nasmehom skozi cilj!
Občutki?!...srečen, vesel, sploh ko vidiš v cilju, okrog sebe same zadovoljne in nasmejane tekaške obraze!...super ste! Čestike in velik BRAVO vsem za pretečeno katerokoli razdaljo na 17.Ljubljanskem maratonu!!!

Sledila je še TF analiza, kjer ni manjkalo dobre volje in smeha.
Hvala lepa vsem za še en nepozaben dan!...TF je zakon!!!...see ya

p.s.
hvala tudi za vse fotke

[Scooby]

Muc, ti si z drugega planeta!

[muc]

Muc, ti si z drugega planeta!

Glede na vse probleme, ki jih imam skor vedno pred štartom bo kr držal!

[MAKALU]

Bravo Aljoša alias Muc :clap : tud Bolt na štartu mal zamudi, pa je kljub temu najboljši
tvoj tek je bil najbrž kot formula 1 ko startaš iz boksa potem pa prehitevaš do konca


LP Andrej

[Torkel]

Tudi pri meni po 42 km brez poškodb. Jutri se imam namen postaviti nazaj na cesto. Bolj počasi a bo šlo

[hoja]

Še moja drobtinica:
najprej zbujanje sredi noči zaradi lomljenja dreves, pogled na zasneženo pokrajino nič kaj obetaven,tehtanje in kolebanje al ja al ne,končna odločitev-še kaj hujšega je za mano-grem!
Vožnja do Ljubljane v snegu,čakanje na preostali del ekipe,vmes so se snežinke zmanjšale in skoraj poenjale.Pri oddaji garderobe gužva,za ogrevanje trasa do štarta.Še dobro, da sem bolj počasna, tako da nisem zamudila štarta v svojem boksu.In smo šli.Vse se je odvijalo tako hitro.Prvi kilometri so bili podobni romarski koloni,malo levo malo desno in je šlo celo naprej.Na eni okrepčevalnici slišim svoje ime,sploh ne odreagiram-le kdo me tu pozna.Prvi krog mine,ne hitro kar se samega rezultata tiče,meni je bilo lepo.Na desno in v drugi krog.Nekje do 26. km se mi je kar vleklo,tempo je padel,očitno so na dan prišle posledice dveh Durnikov prejšnjega tedna.Na okrepčevalnicah jemljem banane,požirek ali dva vode,vmes še gel in je šlo počasi tekoče naprej,samo da so kilometri šli,za čas mi je bilo povsem vseeno.Pri 33.km me prehiti zajec Zdravc in si mislim,no , pa le ni tako slabo.To je bila nova motivacija in še dodatek,res me je nekdo poznal.Kako malo rabimo za pospešek.
Oznaka 40 km,zadnji km je bil sigurno najhitrejši,prehitim kar nekaj tekačev, še nekaj metrov in nedolžnost maratona je šla.... .
Za ciljno črto piham-piham prvo svečko na svoji torti tekaške dobe.
Tako-pa sem tipična Slovenka:polmaraton,maraton,ultra maraton in kar nekaj gorskih preizkušenj v prvem letu in kdor me pozna,ve, da je bilo z nasmehom na obrazu
Aja,cilj v normalnih pogojih je bil 4.00,dane razmera so prinesle še 3 minute in nekaj sekund, nobenega razočaranja,le izziv za drugo leto.
Hvala vsem navijačem (Loni,Marjan,Matej...),bili ste čudoviti!
Se vidimo- sladkih 6 ni več daleč,do takrat pa zaslužen počitek.
Lp

[Smučar]

Pa je pod streho še en super Ljubljanski maraton. Kot ponavadi ves teden nisem verjel vremenskim napovedim, ker se itak ponavadi zmotijo. Zato, ko sem se zjutraj zbudil, mi ni bilo nič kaj jasno. Pa še telefon prijatelja, ko mi je javil ,da ga ne bo, ker je tamala zbolela, mi ni bil nič kaj po godu, ampak kaj hočeš. Lepo smo vstali in se odpravili proti Ljubljani. Zvoni telefon in me kliče prijateljica, ki je že bila v LJubljani. Vprašanje, si vzel Speedcrosce? Tukaj je 7 cm snega. Ojej. Bom že. Nimam jih.
Pridemo končno v LJubljano, se oblečem, kot sem si zamislil in se odpravim na štart. Seveda prej ogrevanje. Ko smo stali tam v gužvi na štartu, je bilo kar toplo.
Težko pričakovan štart in že smo na progi. Začnem teči zadan tempo in mi kar uspeva, kljub ogibanju lužam in plundri. Prvi krog mine hitro in v pričakovanem času, 1.25. Grem v naslednji krog. PRed sabo zagledam Sandija in Davida Kadunca. Kar nekaj časa sem ju lovil. Sandija mi uspe prehitet, Kadunca še vedno gledam pred sabo. Potem pa se mi pojavi moja maratonska "slabost". Potrebno je bilo zavit na WC po 33 km, kjer sem zgubil 2 min. Pa je šel moj zadan cilj po gobe, to je 2.50. Nič zato. Potreboval sem kar dober kilometer, da sem ulovil svoj tempo nazaj. Potem pa veter v prsa. Kaj naj. PRidem na Dunajsko in prititsnem na "plin", vendar mi veter onemogoča močan dvig tempa. PRihajam v cilj, ko zagledam sestrično, ženo in seveda mojo princesko, ki se mi smeji na ograji. Nasmešek do ušes, še dobro, da jih ima. Brez oklevanja jo primem in odtečem z njo še zadnjih par metrov. In cilj. Čas 2.56.43. Zadovoljen. Potem pride do naju še Jankovič, kateremu kapo dol in se nama nasmeji. Poberem še medaljo in majco in hitro domov.
Odločen, da se drugo leto vrnemo in poderemo rekord, osebni.
Kdorkoli je izpustil maraton, mu je lahko žal. Organizatorjem vsaka čast in hvala vsem navijačem in tekačem.
Ko greš skozi pekel, pojdi dalje:)

[kovit]

Jaz se bom pa tokrat javljal v več delih, ker ima puno toga.

Za začetek pohvale v mojih očeh:
Kovit maratonček spravil pod 3 urce (in to v teh pogojih).
Zajc kljub večdnevnemu ultramaratonu pred kratkim, še maratonček krepko pod 3.
Muc prehitel me je šele na 19. kilometru in mi na hitro povedal, da je zamudil na štart, na koncu pa maraton zaključil na absolutnem 19. mestu.
5r002 22. absolutno v maratonu
Avi 32. absolutno v maratonu

Maratonci, norci.

LEPO...HVALA
AMPAK...TISTE POMANJŠEVALNICE DRUGIČ RAJE SPUSTI TI POLMARATONČKARČIČEK

[kovit]

Pohvale našim maratonkam:
- Maja Peperko (vrtnica neki ?), bolj znana kot Obivankenobijeva draga in očitno mladi up ultra slovenske scene, 27. mesto absolutno

En pač mora pr bajti hlače nosit ...

[Obivankenobi]

Še prejšnji teden sem mislil, da bi se lahko udarila z Obivankenobijem na ljubljancu. Ma, nimam šans proti njemu. Na 5 km me je prehitel in do cilja naredil že skoraj 4 minute prednosti. Noro. Obivankenobi, sprejmi vse moje spoštovanje do tebe in čestitke res si zelo dober tekač, kljub ogromnemu številu tekem. Jaz se ti očitno lahko približam le, če imaš ti slab dan in jaz dobrega. V prihodnje si bom moral najti drugega slabšega internega tekmovalca.

Tae, hvala za čestitke oz. komplimente... Tudi ti si zelo dober tekač , tako, da mislim, da na ljubljancu očitno ni bil tvoj dan... Meni je tek res zelo dobro uspel , več o tem kasneje in sem tudi jaz pričakoval, da se bova bolj udarila oz. da bo šlo za sekunde...
Evo, da še jaz na kratko opišem moj najboljši nastop na ljubljancu... zjutraj sem imel kar nekaj problemov kaj naj oblečem na koncu sem se odločil bolj za poletno opremo sicer z dolgimi rokavi... ter veliko vrečko za smeti... , od katere sem se na štartu kar težko ločil, saj me je zeblo kot psa in mi tudi ogrevanje ni kaj dosti pomagalo... še posebej me je zeblo v roke, saj sem si pri plezanju čez ograjo zmočil rokavice...
No, korkoli že, na štartu sem stal sicer v drugi coni nekje na sredini, kar je pomenilo, da je kar nekaj časa minilo, da sem lahko začel teči, pa še to je prvi km minil v vijuganju oz. prehitevanju, drugi km sem tekel hitreje malo hitreje (3.35 min/km), potem sem se pa malo umiril na predviden tempo okoli 3.44 min/km, na 5 km sem imel čas 18.41 min(3.44 min/km) in praktično ves čas bolj imal manj prehiteval tekače, sicer sem jih od znanih opazil bolj malo... (Vrhunca, Kuharja, Smodiča...)Nekje na 13 km sem ujel Petra (Sr002) in poskušal držati njegov tempo, vendar sem kmalu zašel v manjše težave in se tudi na nekje 14 km ustavil na postojanki ter popil izotonični napitek, ki mi je dal novih moči... , tako, da sem na Dunajski Petra ujel nazaj in dohitel tudi Nežo, ki je za maraton držala hud tempo... Na Dunajski me je ujel oz. prehitel tudi Andrejl , spredaj sem zagledal tudi Francija in poskušal držati tempo... , kar mi je tudi zelo dobro uspevalo (Peter, hvala za spodbujanje... ) in sem upal, da mi bo ob spodbudi gledalcev uspelo ujeti čas pod 1.20...Sicer mi to za nekaj sekund ni uspelo, dosegel sem čas 1.20.15, vendar sem z tekom oz. rezultatom zelo zadovoljen, še posebej, ker mi je Garmin izmeril daljšo razdaljo (21.33 km) in povprečni tempo 3.46 min/km, kar je samo za sekundo slabše kot sem tekel letos marca v Gorici...
Meni se je maraton zdel dobro organiziran , res, da je bil spremenjen cilj in postojanke z okrepčevalnicami v cilju...tako, da se drugo leto vsekakor vrnem in poskušam popraviti še za kakšno sekundo svoj letošnji rezultat...
Čestitke vsem za odlične rezultate , še posebej maratoncem, da so v slabih vremenskih pogojih odtekli maraton...
Lp

[kovit]

Ja, zadnja dva meseca sem med treningom večkrat vizualiziral ciljni semafor z rezultatom pod tri... in je ratalo ...taman 2:59:59

[Loni]

Ja, zadnja dva meseca sem med treningom večkrat vizualiziral ciljni semafor z rezultatom pod tri... in je ratalo ...taman 2:59:59

Saj si rekel, da bo ratalo . Običajno ti je kar za verjet.