NI dolgo tega, ko sem se spravil organizirat tekaško-pohodniško druženje, ki mu ne morem reči tekma (ni bilo uradnih časomerilcev, ni bilo medicincev in vsega, kar naj bi tekma imela).
Zadeva se je speljala predvsem in čisto na prostovoljni bazi in s pomočjo nesebičnih sponzorjev in donatorjev, ki so bili sami tudi udeleženci dogodka.
Spravit se v današnjih časih, organizirat kakršni koli (napol javni) dogodek, vzame človeku kar nekaj časa, pa čeprav je njegov namen neprofit in le zbrati ljudi k druženju in dejavnosti. Če bi šel računat ali obračunat ure, ki jih vožiš v to delo (delal sem več ali manj sam, če pa v to potegneš še več ljudi, se ure namnožijo..), lahko sam sebi rečeš cepec, ker bi lahko v tistem času naredil kaj zaslužka z 'zaresnim' delom...ampak pustmo to, ker nima veze..
Vsi, ki se udeležujemo nekih tekmovalnih dogodkov (v rekreativnem smislu mogoče prednjačita tek in kolo), pričakujemo vsaj eno praktično nagrado in za prva mesta neko zadoščenje - ali v € ali v dobri praktični nagradi. Tega se pač ljudje hitro navadimo in nakako v pričakujemo za svoj vložen trud in švic na tekmi. Ne rečem..če daš za prijavo 30, 50, 70, 100+ eur je pošteno, da za ta denar dobiš vsaj nekaj več, kot črne nohte na nogah.
Tudi s temi mislimi sem se poigraval, ko sem pripravljal zadevo in sem si rekel....če imajo vsi, pa naj bo še pri tem dogodku. Veste najbrž vsi, da danes velja neko pravilo, da brez nič ni nič...in za zbiranje nagrad je potrebno veliko narediti, da lahko vsaj nekaj daš...kje je tukaj meja za pošteno nagrado za vse in za najboljše ne vem in jo je težko določit. In tako spet začaran krog...koliko bo prijavljenih, koliko jih bo prišlo, koliko hrane, pijače...dons vse košta ko sto mater...treba je nardit računico in ta tako, da te ne srbi žep še par mesecev...
Ljudje smo si različni in prav je tako. Vencelj je za moj okus povedal, tako, kot tudi sam mislim...morajo biti tudi nenadni in spontani dogodki...kaj na tem svetu pa sploh je še za ''đabe'' in kontra...ali drugače...kaj sami sploh naredimo še za ''đabe''...
Moje mnenje je, da se sam odločiš, za kaj boš zapravljal svoj denar in kaj boš za ta denar probal dobit. Če je to slaba praktična nagrada na teku, je to mogoče slaba investicija ali pa slabo zapravljen denar...vsak naj si presodi sam...(sam sebe sem se že prakrat okradel denarja za kak športen dogodek, vendar sem iz tega poskušal vedeno potegnitik, kar se je dalo dobrega, pa tudi, če je to pomenilo, da sem slišal dva huda vica od Sukarja ali koga drugega).
Tekme so ble, tekme so in tekme bojo. Naj jih bo zadosti in čim več. Naj bodo v zdravem duhu, tako tekmovalnem, kot družabnem...ker to šport naj bi bil...dokazovanje sememu sebi, da zmoreš in zravn še uživaš in se postavljaš nad sebe, ne nad druge. Je pa seveda vedno na koncu nek rezultat, mimo tega žal ne moremo...nekdo bo vedno prvi in nekdo zadnji in nekdo vmes (se pravi morjo tekmovat vsaj trije
). Če je na koncu tekme/druženja iskreno dana roka drug drugemu in pohvala drug drugemu, je v določeni točki to vse, kar rabmo.
...tolk o moji filozoblefiji...
mislim, da smo vsi skupaj preveč resni in preveč zapenjamo na "ništrcih", zato sem zagovornik neresnih tekov po dogovoru v stilu, kot sem zgoraj napisal: ""prvič, zadnjič in nikoli več" oz. "danes tu, jutri tam"...Itak, da ni za pričakovati množice, tista peščica udeležencev gre potem na pir 
in to je to...prijetno s koristnim...;
