Lani kot gledalec, pa mi je bila stvar tako zelo všeč, da sem moral poskusiti tudi sam. Šlo je za mojo prvo "ultra" razdaljo, daljšo od klasičnega maratona.
Kot za vsako tekaško prireditev, sem se tudi za včeraj temeljito pripravil in na mojem "štantu" res ni manjkalo ničesar.
Vzdušje je bilo že pred startom čudovito, vreme vsaj zame spet idealno in res nič mi ni moglo preprečiti dobrega nastopa. A ni bilo ravno tako. Že nekje po petem krogu sem začutil mravljince v podplatu leve noge

. Nekaj krogov za tem, sem zrahljal vezalke na copatu in bilo je malo boljše, čeprav sem vedel, da to ni bil vzrok (na 17. LM se mi je nekje na 37. km nek hudič zavlekel v levo nogo vse od riti pa do podplata)

. Zaradi tega sem tekel dokaj nesproščeno, saj sem po pretečenih dobrih treh urah začutil tudi rahlo bolečo mečo leve noge. Po štirih urah sem en krog odpešačil, to izkoristil tudi za okrepčilo, nato pa sem Kinvaro zamenjal za malenkost težje Adidas Adizero Ace, saj sem se odločil, da bom napetost v nogi probal sprostiti z občasnim tekom na pete. To se je izkazalo za dobro odločitev in noga se je počasi sprostila.

Kar nekako žalosten sem bil, ko je nastopila zadnja ura, jaz pa sem komaj takrat res začel uživati

. Nekje pol ure pred koncem še preračunam, kaj mi je še za narediti, zadnjih pet km malo pospešim in z nasmeškom, ter za čuda brez bolečin končam tekmo

.
Pričakoval sem lep tek, ter za prvič cca 65 kilometrov. Dosegel 65 krogov, cca 67 km.

Organizacija družine Koražija spet odlična, vzdušja pa se itak ne da opisati. Kdo tega ni videl in doživel, si ne more predstavljati. Pa tega ne preveč okol govort, ste videli, da se je že v Italijo, pa na Madžarsko razvedelo.
Lep pozdrav Zlatko - RAJZL