- 25 Mar 2013, 10:34
#301824
V Zagreb smo se skupaj z Indi in Forestom odpeljali s “papamobilom”, brez težav našli prosto parkirno mesto na železniški postaji in bili že ob 7h na štartu. Preoblekli smo se v javnem stranišču. Največja uganka na začetku je bila: kaj obleči, da ne bi zmrznili ali pa da nam ne bilo prevroče. Jaz sem tvegal in se oblekel pol manj kot običajno.
Znak za začetek je dal zagrebški župan, ki pa se letos ni udeležil tega teka. Že na začetku sem prevzel vodstvo, pridružila sta se mi Forrest in Madžar, 4-kratni zmagovalec te prireditve. Do 5. kilometra smo imeli tempo 3:45, veter v prsi in ker iz izkušenj vem, da to ni dobra kombinacija za končni rezultat, sem prepustil vodstvo Forrestu. Ker tudi on ni zdržal, je vodstvo prevzel Madžar. Bilo je očitno, da je bil za razred boljši tekmec od naju. Zato sem se že po 50. metrih zasledovanja odločil, da se prvega mesta v teh razmerah ne mislim oklepati. S Forestom sva bila enotna, da morava obdržati 2. in 3. mesto ne glede na dober ali slab končni časovni rezultat.
Do 20. km sva se zaradi stalnega vetra v prsa menjavala v vodstvu. Medtem so se Forrestu žal nakopičile težave s poškodbami in želodcem, zato me je pustil naprej.
Do konca sem tekel sam. Boril sem se z vetrom v prsa in vedno bolj nižjimi temperaturami ter ledeno mrzlo pijačo z dodatkom - ledenimi kockami. Na koncu me je zelo zeblo. Včasih sem zaradi vetra tekel zelo počasi, ker enostavno “ni šlo nikamor”. Se spomnim kolesarja, ki me je prehitel in sem mu uspešno sledil nekaj kilometrov, ker je tudi njemu nagajal veter v prsa.
Ker sem bil od zasledovalcev na “varni razdalji” in ker na koncu tako in tako šteje samo uvrstitev, sem imel do konca tak tempo (“sportsko lagano”), da mi je zadoščalo za končno 2. mesto. Včasih je treba teči po pameti in ni potrebno lovili rezultata za vsako ceno. V primerjevi z lanskim letom, ko sem komaj hodil po stopnicah, letos razen utrujenosti praktično nimam nobenih posledic. Tukaj ne štejem povečanega apetita, ker zdaj dobesedno “požrem” vse kar mi pride pod roke. Slabo vreme je bilo tudi razlog, da smo letos skoraj vsi imeli slabši rezultat v primerjavi s prejšnjimi leti.
Dobro se je odrezala tudi Indi z 2. mestom za katero sem že na začetku (potihoma) pričakoval dober rezultat. Ostali “naši” so se prav tako odlično odrezali, uspeh je s 3. mestom dopolnil Franci (priimek sem pozabil
). Kot zanimivost, 2.-7. mesto v moški konkurenci so dosegli tekmovalci iz Slovenije.
Organizatorji si zaslužijo oceno 10 od 10, ker so se letos zelo potrudili. Varnostniki in policija praktično na vsakem križišču, okrepčevalnice in prijazni prostovoljci vsakih 5 km. Samo še namesto nas bi tekli in bi bila ocena 11 od 10.
Znak za začetek je dal zagrebški župan, ki pa se letos ni udeležil tega teka. Že na začetku sem prevzel vodstvo, pridružila sta se mi Forrest in Madžar, 4-kratni zmagovalec te prireditve. Do 5. kilometra smo imeli tempo 3:45, veter v prsi in ker iz izkušenj vem, da to ni dobra kombinacija za končni rezultat, sem prepustil vodstvo Forrestu. Ker tudi on ni zdržal, je vodstvo prevzel Madžar. Bilo je očitno, da je bil za razred boljši tekmec od naju. Zato sem se že po 50. metrih zasledovanja odločil, da se prvega mesta v teh razmerah ne mislim oklepati. S Forestom sva bila enotna, da morava obdržati 2. in 3. mesto ne glede na dober ali slab končni časovni rezultat.
Do 20. km sva se zaradi stalnega vetra v prsa menjavala v vodstvu. Medtem so se Forrestu žal nakopičile težave s poškodbami in želodcem, zato me je pustil naprej.
Do konca sem tekel sam. Boril sem se z vetrom v prsa in vedno bolj nižjimi temperaturami ter ledeno mrzlo pijačo z dodatkom - ledenimi kockami. Na koncu me je zelo zeblo. Včasih sem zaradi vetra tekel zelo počasi, ker enostavno “ni šlo nikamor”. Se spomnim kolesarja, ki me je prehitel in sem mu uspešno sledil nekaj kilometrov, ker je tudi njemu nagajal veter v prsa.
Ker sem bil od zasledovalcev na “varni razdalji” in ker na koncu tako in tako šteje samo uvrstitev, sem imel do konca tak tempo (“sportsko lagano”), da mi je zadoščalo za končno 2. mesto. Včasih je treba teči po pameti in ni potrebno lovili rezultata za vsako ceno. V primerjevi z lanskim letom, ko sem komaj hodil po stopnicah, letos razen utrujenosti praktično nimam nobenih posledic. Tukaj ne štejem povečanega apetita, ker zdaj dobesedno “požrem” vse kar mi pride pod roke. Slabo vreme je bilo tudi razlog, da smo letos skoraj vsi imeli slabši rezultat v primerjavi s prejšnjimi leti.
Dobro se je odrezala tudi Indi z 2. mestom za katero sem že na začetku (potihoma) pričakoval dober rezultat. Ostali “naši” so se prav tako odlično odrezali, uspeh je s 3. mestom dopolnil Franci (priimek sem pozabil
). Kot zanimivost, 2.-7. mesto v moški konkurenci so dosegli tekmovalci iz Slovenije.Organizatorji si zaslužijo oceno 10 od 10, ker so se letos zelo potrudili. Varnostniki in policija praktično na vsakem križišču, okrepčevalnice in prijazni prostovoljci vsakih 5 km. Samo še namesto nas bi tekli in bi bila ocena 11 od 10.
Twitter @tekvsakdan | Letos pretekel 6 PST. | Seznam okrepčevalnic na PST.
