Forum je namenjen objavi razpisov na tekaške prireditve, ki so pred nami.

Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons

#303320
Res je bilo enkratno :), pozitivna energija nas je spremljala na vsakem koraku... hvala vsem, ki ste spremljali svoje bližnje in ste nesebično pomagali tudi vsem drugim, res te je kar poneslo, ko si na okrepčevalnicah zaslišal bučno navijanje. Irena, Matjaž, Loni, Marjan, ... in vsi ostali, katerih imena ne poznam :laola .

Marija, Bogo, Janez, Inot, Nataša in vsi ostali... hvala vam za odlično družbo in seveda hvala :heart mojemu Miranu za podporo in družbo na celi progi :)

In kot je rekel Yogo, vse težave so pozabljene in ostaja le nasmeh ob spominu na tole avanturo.

Čestitke vsem, ki ste se dogodka udeleželil na kakršen koli način :clap: ,.
#303322
Na kratko: blo je fajn :D
Na dolgo: je bilo pa res dolgo. Začelo se je v petek s pogledi v nebo, ki se je popoldan začelo jasniti in dajati upanje, dabo noč prijetnejša od vremenskih napovedi. na statu je bilo res lepo videti toliko znanih obrazov in seveda nasploh veliko Slovencev. Kmalu po staru nas je manjša ploha lepo pohladila in pod Markovcem so nas prvič pričakale istrske skale in trnje. Do Buzeta se še največ ubadam z blatom, vmes zgrešim eno kontrolno točko in nekaj pred 5. uro se znajdem v Buzetu, kjer se preoblečem in napolnim s hrano in pijačo. Vzamam vse kar mi ponudijo, čeprav pogrešam kaj normalne hrane (pašta, kruh,...). Iz Buzeta se v družbi dveh tekačev poženemo v najdaljši klanec, a 1000 m vzpona hitro mine, svoje naredi jasno jutro z lepimi razgledi, ki se mi začnejo z vsakim klancem nekoliko upirati. Do kontrolne točke na 103km kjer nas čaka prtljaga je treba čez 4 vrhove in vsak se mi zdi daljši, prav zadnji pa ponudi še nekaj snega, in ker ni bilo ravno gneče pred mano, se mi vsaka stopinja še malo pogrezne in vsak "gloglji" korak je deležen mojega "Bogatega besednega zaklada kletvic". No po slabih 15ih urah miganja končno prispem pod Učko na okrepčevalnico, kjer dobim res zlata vredno juho. Preobut, najeden, odžejan se odpravim proti vrhu Učke. Tu je bila pot shojena in po snegu je šlo res lepo in kmalu se znajdem na najvišjem vrhu :clap: Na sestopu z Učke pa se začne svoja zgodba. Namesto lepe uhojene poti me na sicer lepem spustu čaka pravi Kras, z vsemi skalami in grmičevjem ki me upočasnjujejo in namesto teka se tu ubadam s kamni in pazim na svoje že malo trde noge, časa imam tudi dovolj da se mi po glavi že rojevajo neke čudne misli "kaj mi je tega treba, in če bi odstopil, Mitja a res nimaš vsaj malo pameti,...." in s takimi mislimi premagujem klance, spuste, kamenje, robido, prijetno senco gozdov, toplo pomladansko sonce dokler ne prispem v dolgo časa pričakovani in tako zaželjeni Plomin. Nekaj pijače, nekaj hrane, Vanja, Rok in Jak mi na okrepčevalnici dajo nove energije, da se spet lažje odpravim v naslednji klanec, ki mi kar hitro mine, tik pred Labinom me presenetijo še neki čudni grabni, zajle, klini in po 13ih kilometrih sem v Labinu, 20 km pred ciljem. Spet pogrešam hrano, dobro slano hrano, ki se mi celo pot prikazuje pa je akr ni in ni. Banan in pomaranlč sem že presit. Na glavo si dam čelko in s temo se odpravim še na zadnjo etapo, sedaj že prepričan da pridem v cilj, pa čeprav po vseh štirih. Noge so čudno ožuljenje zato se sprijaznim s svojo počasnostjo in razen pekočih podplatov, ki me opominjajo da imajo vsega dovolj, prav uživam v samotnem potepu po istrskih hribih brez konca. Po 151 km sem na zadnjem vrhu, čaka me "samo" še spust v dolino, ovink na zadnjo kontrolno točko in malo po polnoči pritečem v tisti trenutek najlepši in najbolj zaželjeni kraj na svetu- Koromačno :laola . Za mano je dobrih 27 ur teka, 163 kilometrov, 5700m vzponov, prav toliko spustov in tisti prijeten občutek ko se vsedeš, odpreš pivo in veš da ni treba nikamor več, niti metra naprej, niti metra nazaj, nič! V cilju mi Vanja pove za rezultat, ki mu kar nočem verjet, saj mi je dovolj dejstvo da sem v cilju, uvrstitve, minute, sekunde in razne statistike bodo že prišle na vrsto, če nas bodo sploh kdaj zanimale.In ko se v nedeljo popoldan peljemo proti domu in gledamo izmučene obraze, ki se še borijo sami s seboj in z istrsko planinsko potjo in vztrajajo na poti proti cilju, se mi zdi tako lepo, da sem malo pohitel in mi ni treba več teči, ampak lahko samo sedim, pijem in jem in za vse poskrbi Vanja, ki razume moje "probleme".ž
ZA KONEC: čestitke res vsem, ki so se podali na to dolgo in naporno pot, bila je lepa in težka, čestitke organizatorju za trud in za uspešno izpeljan trail, ki vsekakor ne sodi med "lažje", hvala Marjanu In Loni za navijanje in vzpodbude, in seveda hvala družinici, ki je skrbela za vse in na koncu še poskrbela za moje zmartrano in sitno telesce :)
#303342
:D

100 milj Istre je mimo, 45 mesto absolutno. Zadovoljen. Startalo okrog 120 tekmovalcev, 39 odstopov, kar priča o zahtevnosti trase.

Zdaj pa opis utrinka s tekme, ali KAKO JE V SMS DOBRO UPORABLJATI ŠUMNIKE:



Druga neprespana noč , pol sedmih zjutraj, spuščam se po "zajlah" v grapo k slapu v Rabcu, okrog 140 km je za menoj. Zaslišim opozorilo za prejeti SMS. Ne vem naj pogledam ali ne, hrvaški operaterji mi izmenično pošiljajo SMS s cenami za njihopve storitve. Morda je pa le pomembno. Mitja se javlja. Piše: "sem v plominu bos počaku"
O fak bos je ostal sem pomislil. Saj če je strgal copate na tem terenu nič čudnega. Pa tako si je želel priti na cilj. Počaku me bo pravi, da pridem ponj. Hm ampak jaz še več kot tri ure ne bom v cilju. Bolje da prosi organizatorja, naj ga odpelje na cilj, pa se tam dobiva. Prsti so trdi in oči utrujene s težavo mu napišem SMS da imam še več kot tri ure do cilja naj si poišče prevoz. Saj je logično ne da je bolje da me čaka v cilju kjer ima hrano, pa ležalnike z odejami. bo počil do mojega prihoda.
No do cilja sem potreboval še dobre štiri ure. Med potjo sem izvedel da se je Mitja prijavil na chek pointu v Labinu. Torej se ni predal. Morda je imel pa v vrečah pri organizatorju rezervne copate, kot jih imam jaz. Glavno da napreduje.
V cilju se za silo umijem, preoblečem, malo pojem in ležem na leželnik ter v trenutku zaspim.
Zvoni, le kdo za vraga ni ugasnil telefona. Meni zvoni, moj telefon, fak no vse bom zbudil. Sežem v žep in na slepo pritiskam na gumbe dokler ni prenehalo zvoniti. Zaspim nazaj. Dregetam in se prebudim. Telo drhti ker se je delno sprostilo napetosti tekme. Sedem in pogledam na telefon. Cel kup SMSov in neodgovorjenih klicev. Sprašujejo če bom Mitjo res pustil v Koromačnem in se sam prej odpeljal domov. Nič mi ni jasno. Vsem odgovorim da nikakor, da ga čakam ko pride pride, pa greva domov.
Mitja je nedosegljiv. Pošljem mu dva Vzpodbudna SMS-a, ter čakam nanj. Njegova mami se je menda že odpravila od doma da ga pride iskat. Upam da sem ji še pravočasno poslal SMS da ga tako kot sem ga peljal dol pripeljem tudi nazaj domov.
Mitja je u Plominu prejel moje sporočilo naj si poišče prevoz. In kot sem sam narobe razumel njegovo, je tudi sam narobe razumel moje. Tako je mislil da mu sporočam naj si poišče prevoz domov, ne na cilj. Zato se je obrnil na svojce naj ga nekdo pride iskat. In kot ni bilo jasno njemu, je bilo še manj jasno meni odkod naenkrat vsa ta panika. Če bi se njegovo sporočilo glasilo:" Sem v Plominu boš počaku" tudi moji zelo utrujeni možgani ne bi razumeli narobe in niti pomislil ne bi da je kdo bos.
#303386
Bravo fotografi, lepe fotke, tudi tiste zmigane :wink:
Mitja, lepo si to ... pa še dobro laufaš ... ni mi jasno, kaj ti je šlo po glavi :lol:
Bravo pisci, Semjul je spet eno zgodbo narisal :lol:
Čakamo še drugih zgodb ... dajmo, ne čakat, ne zdaj spat 8)
#303415
En velik poklon vsem junakom Istre... :laola utrujenost in bolečine se bodo počasi poslovile, ostala pa bo zgodba.... do konca življenja... :laola
#303418
ursad napisal/-a:En velik poklon vsem junakom Istre... :laola utrujenost in bolečine se bodo počasi poslovile, ostala pa bo zgodba.... do konca življenja... :laola


Res je ursad...drugič gremo skupaj :D

Moje videnje:

TRASA: izvrstna...izmenjevali so se lepi tekaški tereni s pravimi "antitekaškimi" oz kršnatimi :D , ponekod kar pustolovskimi vložki. V enem zamahu preko cele falange izjemnih vrhov: Žbevnica, Gomila, Orljak, Planik, Vojak (Učka), Balin, Sisol, Standar, Oštri...do čofa v morje :clap:

ORGANIZACIJA: veliko intuziazma, veliko truda je bilo vloženega s strani srk alba in trickerov. Obvladovati 160km trase z označitvami in vso logistiko je velik zalogaj. čestitke :clap:

TEKMA: težka, brutalna, ekstremna...ampak hudirjevo dobra, da je kaj :clap:

OBČUTKI: start :-- , do Poklona :D , čez greben Učke :? , okolica Labina :| , čez Oštri do Skitače :--( , zadnji km :evil: , cilj :lol: , kmalu nato :drink + :clap:

NAVIJAČI: odlični, hvala vsem...še posebej tekaškemu forumu za bodrenje na trasi (Poklonu), hvala kalčiču in co. na Mali Učki in (verjetno) vsem prebivalcem Plomina, ki so se popoldne zbrali ob progi. itd :laola

REZULTATI: Zadovoljen :D Slovenci, še posebej Slovenke odlične!!! :clap: Čestitke vsem, ki s(m)o se spopadli s progo.

ZAKLJUČEK: ostaja lep spomin. Na koncu se mi ni zdelo vmesno vprašanje, koliko točk da UTMB za IstraTrail, ampak obratno - koliko točk da IstraTrail za UTMB :D :D
#303421
klas: sem takoj za - te bom prijela za besedo čez eno leto... za začetek bom najprej vizualizirala progo... :D , saj ta hip moja glava še nima programa za toliko km :D
  • 1
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA