Zadnje novičke

[2810]

Andrej super si tole dodelal ! Cela ekipa Se vidimo naslednje leto !

[Enkica]

Lepo dokumentiran enkraten dogodek!

[Markej76]

Zdravo

Najprej zahvala ekipi za odlično izvedbo, vzpodbudo, bedenje, okrepčilo… še posebej za kavice po naročilu in šnops masažo gležnja.

Čestitke vsem za premagane vzpone in spuste, tisti nočni v nalivu so bili res grdi.

Čestitke Hoji, Mateju in Iziju za izreden dosežek !

Na tej tekmi sem bil prvič in kljub slabem vremenu videl in doživel toliko pozitivne energije, da se sigurno še vrnem! Za enkrat imam za spomin zatečen gleženj

Ekipa samo tako naprej

LP
MARKO

[pajo]

Čestitke vsem, ki ste bili tako ali drugače udeleženi pri tej zadevi.

[jan_jan]

Čestitke vsem, ki ste bili tako ali drugače udeleženi pri tej zadevi.

[mojchka]

Čestitke vsem, tekmovalcem, pohodnikom-podpornikom, organizatorjem. Same pohvalne besede slišim in verjamem, da je bilo polno pozitivne energije in prijetnega vzdušnja.
Sem ves čas pogledovala sem, če bo kaj novičk radovednost velika!
Bravooo
Drugo leto pridem vsekakor pogledat

[MAKALU]

Najbrž se sprašujete kje so rezultati
Kot vsako leto je to stvar, ki nam gre najslabše od rok traja in traja, da vse skupej prenesemo na forum za enkrat samo prvi trije v vsaki kategoriji kaj več pa tokom tedna en vzpon je 4 km dolžine in 400 metrov višine gor in dol

Pohodnice: 1. mesto Irena Podbevšek 14
2. mesto Nina Boncelj 13
3. mesto Anka Hribar 12

Tekmovalke: 1. mesto Helena Fric Križanec 20 ( nov ženski rekord )
2. mesto Jana Pavlič 15
3. mesto Urša Debevec 13

Pohodniki: 1. mesto Boštjan Kos 19
2. mesto Simon Kuster 15
3. mesto Aleks Podgoršek 14

Tekmovalci: 1. mesto Izidor Cimerman 21
2. mesto Marko Prot 20
3. mesto Matej Hribar 20

P.S. rezultati so neuradni - po ustnem izročilu

Čestitke še enkrat vsem 95 - im, ki smo se spopadali s progo, višino, dolžino in padavinami...
če je karkoli letos manjkalo v programu to prav gotovo ni bil dež upam, da smo porabili bonus za naslednji deset let. Hvala za udeležbo tekmovalcem s podobnih prireditev kot so 12 ur Šmarne gore in 8 ur šihta z Vrhnike Urša, Daša, Helena, 2 x Izi, Andrej, Peter, Irena, Zdravko in ostali ker sigurno sem vas še kar nekaj pozabil

Marko za tebe pa poseben poklon in čestitke prišel iz Radelj ob Dravi, elegantno obdelal dvajset vzponov v dežju in blatni poti in odšel nazaj domov. Tista tvoja fora, da te boli povsod le tam ne kjer si pokazal s prstom je pa sploh enkratna. Še pol ure po tistem, ko si to izjavil sem se režal na poti na Svetega Primoža. Tudi Helenine izjave na najbolj strmem delu poti nekje pred nočjo, da se bo v kratkem znočilo DO NIŽIN ne bom kar tako pozabil. Kljub naporom vam ne zmanjka smisla za humor in dobre volje. Zato pa tako rad letam za vami in se vedno kaj pametnega naučim. Ko sem se že toliko razpisal, kar ni ravno pogosto pri meni, naj omenim še Hu- hu- hu- energija je tu in nagradno vprašanje kdo to največkrat izjavi ne bom povedal kdo je to ane Zdravko

Lep pozdrav in to je to kaj več pa ob srečanju na kakšni podobni prireditvi

[ZdravkoC]

Makalu ima zmeraj prav
Kaj bi takšna tekma brez takšnega reporterja, polnega energije

POROČILO
Enkratna prireditev, tekma z dušo!
Vreme ne more pokvarit takšne zamisli in dobre druščine.
Nenehno sili misel v glavo "naslednje leto ne smem manjkat"

Kratka zgodba:
Tretjič na tej prireditvi in vedno je bilo super. Vsakokrat drugačno vreme. Vsakokrat nekaj drugih udeležencev in vedno vsi odlični.
Moje počutje od začetka in vse do sredine šestega vzpona je bilo fenomenalno. Na šestem vzponu začutim že dve leti staro znano bolečino v peti. Navadno se pojavi po treh ali štirih urah, tokrat po petih. Opravim šesti spust in vzamem nekaj proti bolečinam. Še peto zmasiram in namažem. Nič ne pomaga, sedmi vzpon komaj zmorem. Na vrhu se sezujem in ponovno dobro zmasiram peto. Zdrži le pol spusta. Odločim se še za osmi vzpon. V resnici sem jih nameraval narediti deset in potem malce pomasirat. Po osmem vzponu resno razmišljam, da se od dolgih tekov poslovim, dokler se te igle v peti ne pobotajo z menoj. Osmi vzpon je trajal predočgo, da bi šel še devetič. Na vrhu spet zmasiram peto in v dolino se spustim skupaj s Heleno. V dobri družbi sem tekel vso pot brez bolečine, a nisem se odločil za še deveti vzpon brez pavze. Itak sem imel narejeno ležišče v avtu in po pivički sem malo zadremal. Peta je še kar bolela. Ponoči med spanjem parkrat zmasiram revico in čakam svetlo jutro. Vmes poslušam dežne kaplje, ki so razbijale po strehi mojega zavetja. Kmalu se zdani, glasba po strehi pa ne pojenja. Le zakaj bi zapustil ta koncert, se sprašujem še malo zatisnem oči
Končno se odločim iti ponovno v boj. Dež ni pojenjal, razen morda vsako uro za eno minuto. Naredim še dva vzpona, resda brez petne bolečine, vendar je noč vzela tudi tekmovalni naboj. Sem in tja, potem še enkrta in ... tako je bilo.

Na progi je za odlično vzdušje skrbelo prav vso sodelujoče tlačanstvo. Graščak na vrhu je bil dobrega srca. Vsakomur, ki je uspel prinesti na vrh kapljo znoja, je podaril skodelico čaja. Moja številka je bila 29 in enako so mi zapisali na lonček. Komaj se uspem registrirat, že mi postavijo v roke mojo označeno posodo, napolnjeno s toplim čajem. To še ni nič. V območju somraka se ob polnoči zgodi čudež. Polna rengla toplih pečenic, pečenih hrenovk in popraženega kruha. Noro dobro. Podobna zgodba se je ponovila tudi opoldne, le da so v renglo stopile tudi piščančje nogice. Mljask.
Nepozabno.
Hvala vsem v organizacijskem odboru. Majčka je tudi super dizajnirana.
Čestitke vsem na stopničkah in še posebej Heleni
Pri pubecih pa sem navijal za Jethrota ... pa mu je malce preveč časa vzelo, ko se je spuščal z menoj v dolino

Aja, danes sem pa opravil še s prvim triatlonom na Ptuju. Imel sem se super in sedaj si spet masiram petico

[AVI]

Čestitke za vse vzpone!!! Vreme pa tokrat res ni šlo "na roko"...

MAKALU "production" pa itak zmaga...

[hoja]

Končno tudi moje poročilo...
Odločitev za udeležbo je padla že po lanskem zaključku, višje sile ni bilo in kot me učijo otroci: obljubo je treba držati.Pa sem šla oz. so me odpeljali .
Na parkirišču znani in neznani obrazi, prijateljski stiski rok, formalnosti in že smo zakorakali Primožu naproti, eni hitreje, drugi v pogovornem tempu...
Štiri kroge obdelava s Simonom, prav prijetno regljava, pozdravljava križem in počes...
Simon potem nekoliko zaostane in nadaljujem v svojem tempu, neobremenjena s cilji, pravzaprav nisem bila prepričana, če bom ostala vseh 24 ur, saj so podplati še vedno čutili posledice prvomajske avanture.Začeli smo prižigati lučke, obrazi so se spremenili v glasove, noč je tista, ki mi daje dodatne moči in v koči mi povedo, da sem prehitela Mojco. Tega se kar malce prestrašim, telo mi govori, da je zaenkrat še vse v redu.Ne vem kateri spust opraviva skupaj z Zdravkom, bilo je prijetno.
Ob treh zjutraj opravljen 10. vzpon .Pri naslednjem pa se je nekaj zapletlo, pot se je vlekla, vse me je ribalo...Ker mi je Zdravko postavil vprašanje, ki mi je malo zaposlilo možgane, preženem zaplete in mislim, da me spremlja nekdo, ki mi je podaril gene vzdržljivosti in me zdaj spremlja z dežnimi kapljicami.....Hvala...
V dežju dočakamo dan, obrazi se povrnejo, pozitivne energije še vedno na pretek, v koči vzdušje, ki te kar žene, da se čimprej vrneš nazaj. Okrog 12h se mi po glavi začnejo motati kalkulacije... zmorem 19 ali ne? Bolj kot računam, bolj je možnih 21
Sama pri sebi se trdno odločim, da bo za letos 20 dovolj, že to je nad vsemi mojimi pričakovanji. Zadnji vzpon se vlečem kot megla, mi ni bilo hudega, strah me je bilo le tega, da me v koči kdo pripravi še za en spust in seveda vzpon
Zaključim, časa sicer res še za en krog na komot, naj ostane za naslednje leto.
Danes me na Primoža opozarja rahla bolečina v desnem kolenu, podplati so neizmerno veseli za vodno posteljo , noge pa že rinejo nekam v breg.

Hvala vsem, ki ste tako ali drugače sodelovali na tem dogodku in čestitke prav vsem, ne samo za vzpone, za vsak korak na poti do in od Primoža

Se vidimo, časa za 21 vzponov je še na pretek

[spela*]

Čestitke vsem!

Škoda, ker je to istočasno kot trojke.

Ker mi je Zdravko postavil vprašanje, ki mi je malo zaposlilo možgane,

Kaj je bilo vprašanje?

[ursad]

Po 12 in 6 urah Kališča, 12 urah Šmarne gore in 8 urah Planine je nastopil čas tudi za 24 ur Sv. Primoža. Željo sem že kar nekaj časa nosila v sebi, letos pa me je Sv. Primož »poklical« (po T. Humarju).

Cel teden sem preverjala radarsko sliko padavin, ki je kazala na boj ali manj deževnih 24 ur, a me tudi to ni ustavilo. Z Andrejo se odpeljeva na štart v Stahovico. Pozdravi z znanimi obrazi, sproščen klepet, skratka na startu stojim z namenom, ki ga nosim globoko v srcu in z željo vztrajati na progi vseh 24 ur. Še Andrejin objem in že smo se podali v prvi krog. Opravim ga na skupaj z Dašo in IrenoM. Klepetamo in zelo hitro smo na vrhu. Potem pa »padem v svoj svet«, ko se čisto odklopim in vzpone ter sestope naredim kot v transu. Tik pod vrhom tretjega vzpona zaslišim znane glasove – kdo drug kot Brane, Alenka, Rudi, Dada, še en Brane in Jana so me prišli vzpodbuditi in dati moči za noč, ki se je bližala. Na vrhu so izobesili transparent, na katerem so zapisali: DAJMO URŠA! VSAK VZPON JE ZMAGA TVOJ FAJN CLUB
Zraven je bila za prvo pomoč priložena steklenička originalne Pletarske viljamovke, ki je bila uporabljena takoj po koncu tekme
Polno adrenalina me odnese proti Calcitu. Žal programu v glavi telo ni čisto sledilo in po petem vzponu se je uprlo. Ko sem sedela »na štartu« pri Calcitu in razmišljala o tem, da bi si privoščila daljši odmor, se je pripeljala Andreja, ki me prišla vzpodbudit za lahko noč. Tako je bila odločitev o počitku še lažja. In res, odpeljeva se domov spat in zjutraj ob šestih sem spet na štartu kot nova. Dež je še kar padal, vendar me to ni motilo. Vsako srečanje in spodbudne besede, ki jih izmenjamo s »soborci« me vedno znova ponesejo proti vrhu. Tudi na vrhu je sprejem vedno znova tak – zmagovalen. Tako so minevale ure. Vmes je za nekaj časa nehalo padati, tako da sem lahko odložila dežnik in v roke spet prijela palice. Žal to obdobje ni trajalo dolgo in dežnik je postal nepogrešljiv. Tudi v sobotnem dnevu me moj »fajn« club ni pustil na cedilu: z Andrejo sva bili itak skozi na liniji, nasproti sta mi prišla Dada in Rudi in z nasmehom smo skupaj odtekli nekaj sto metrov, nekaj kasneje pridejo še Koširji: Brane, Jana, Mej in Eli. Počakajo me na vrhu in me založijo z vsem potrebnim: čokolada najbolj sede. Vmes pa priletijo še sms-i – skratka podpora je popolna. Zato ni bilo čudno, da je bil na mojem obrazu ves čas prisoten nasmeh, saj je bilo vzdušje res vrhunsko. Ko se je druženje bližalo koncu, sva se z Andrejo morali malo uskladiti, saj sem želela, da zadnji vzpon (tako kot vedno) opraviva skupaj. Prideta skupaj z Ireno in zadnji vzpon je res en velik žur – afne guncamo in kar verjeti ne morem, da mi je bilo dano z nasmehom dosanjati še ene sanje – 24 ur sv. Primoža

Hvala najprej Andreji, ki me v teh mojih »sanjah« popolnoma podpira in spodbuja – zato s ponosom nastopam za DREJKA TEAM. Hvala tudi mojemu »fajn« klubu: Alenki, Branetu, Rudiju, Dadi, še enemu Branetu, Jani in vsem, ki so me v mislih »nosili« na Sv. Primoža. Hvala tudi Mateji in Domnu, ki sta me prišla vzpodbudit k Calcitu, pa se žal nismo uspeli srečati, ker sem bila hitrejša kot sem predvidevala

Hvala kompletni ekipi, ki ste se trudili, da smo se minuli vikend na Primožu počutili kot doma. Res ste carji! Pa Andreju (MAKALU), ki vedno znova poskrbi, da poleg spomina v srcu ostane zapis na filmskem traku

In ne nazadnje, hvala junakom, ki ste bili del zgodbe z naslovom »24 ur sv. Primoža 2013«. Naj zaključim z mislijo s transparenta: VSAK VZPON JE ZMAGA, zato smo zame zmagovalci VSI!

[Maryet]

Čestitke prav vsem sodelujočim, predvsem pa tebi Helena!

[cvalenti]

Še enkrat, supurge dol pred vami, tako vreme in še vedno tako odlični rezultati
Makalu, ti si pa itak razred zase

[Cicko]

Živijo,
letos sem bil prvič na S.Primožu. Na štartu nasmejani obrazi, veliko smeha in zabave. Prvič sem bil na tekmi, ki ves čas poteka po isti trasi. Na začetku sem se bal monotonije , a je vse skupaj daleč od tega. Po trasi sem šel 12x in nobena pot ni bila enaka. Enkrat po cesti, drugič po gozdu,...sonce, suho, noč, dež, brozga, dan, dež,... Med srečevanjem so naši obrazi izžarevali trenutno razpoloženje, veseli, glasni pozdravi in iskre v očeh, a že čez nekaj ur, ko se je na pot prikradla noč in dež, samo še svetloba čelke in komaj slišni "živ". Vedno isti, a vsakokrat drugačni.
Enkratna izvedba in vsa pohvala organizatorjem, za topel čaj, prigrizke in predvsem božanske pečenice, katere so mi sredi noči dale neverjetno energijo in me ogrele
Čestitke vsem udeležencem in kapo dol 20x
Prijetno prijateljsko druženje na podelitvi in odličen piščanec, ki si je zaslužil repete

Vsekakor se vidimo 2014

Cicko