Zadnje novičke

[pinkfloyd]

Tečem ko vsi še spijo. To je zelo zgodaj zjutraj. In potem, ko pridem domov še vedno vsi spijo. In to je to. Zelo enostavno in navdušujoče

[AlbaTege01]

Midva oba tečeva, potem imava še 2 psa in hčerko. Trudiva se jo čim bolje vklopiti v 'tekaško in pasje tekaško' življenje. Sicer za razliko od prej greva sedaj manjkrat oziroma skoraj nikoli skupaj na kak daljši tek, ampak to narediva v izmenah. Saj so stari starši v isti hiši, ampak vseeno rada preživljava čas s hčerko. Hodi tudi z nama na teke, kadar vreme dopušča in je ponosna na svoje medalje . Drugače pa vse se da, če je le volja. Kot je bilo že predhodno napisano raje sem 40-50 minut na dan manj mama, kot pa slabe volje mama. Občasno gremo skupaj tudi na stadion, kjer so tudi igrala.

[Mitch83]

kot ste že napisali pred mano:
potrebno se je organizirat. jaz k temu pristopam tako ,da grem spat ob pol desetih, pa ustanem ob pol štirih in odtečem tistih petnajst kilometrov.
taki dnevi so najlepši, ko že navsezgodaj poskrbiš za svoje boljše počutje

Jaz hodim na vlak ob petih, kar pomeni, da bi tudi moral iti teč okrog 3.30. Kje pa tečeš ob tej uri (po mestu, kjer je osvetljeno ali v naravi)? Imaš kakšne slabe izkušnje s tekom ob tej uri (čuden folk "od včeraj" ipd. ). Te je bilo na začetku strah?

[Radolca]

kot ste že napisali pred mano:
potrebno se je organizirat. jaz k temu pristopam tako ,da grem spat ob pol desetih, pa ustanem ob pol štirih in odtečem tistih petnajst kilometrov.
taki dnevi so najlepši, ko že navsezgodaj poskrbiš za svoje boljše počutje

Jaz hodim na vlak ob petih, kar pomeni, da bi tudi moral iti teč okrog 3.30. Kje pa tečeš ob tej uri (po mestu, kjer je osvetljeno ali v naravi)? Imaš kakšne slabe izkušnje s tekom ob tej uri (čuden folk "od včeraj" ipd. ). Te je bilo na začetku strah?

navadno ne načrtujem kam bom šel zjutraj tečt. načrtujem samo kdaj me bo ura pokonci vrgla in seveda s tem povezano, koliko bom pretekel. za manj kot deset kilometrov zjutraj ne ustajam.
zanimivo da zjutraj najraje tečem po temi. to pomeni ne po mestu oz. naselju. v temi malokrat tečem po naravi, ker nimam ravno stabilnih gležnjev in prav tako kolen tudi ne. rad tečem po cestah med vasmi, še raje pa po magistralni cesti. velikokrat se odpravim iz Radovljice do Žirovnice in nazaj. največkrat pa začnem s tekom proti Lescam, se nekje priključim magistralni cesti proti Radovljici in spet zavijem kamor mi paše, največkrat proti Vrbnjam, od tam proti Zapužam, Begunje, Rodine,........ , domov, opcij je nešteteo, kakšno jutro pretečem kakšen kilometer tudi dvakrat.
strahu pred jutranjimi veseljaki ali čudaki (kot sem jaz ) pa nimam. sem pa že med tekom razmišljal o tem in iz tega povzel, da če mi kdo zjutraj želi kaj slabega storiti, potem naj se on boji mene in ne jaz njega

[Jančika]

Kilometrina je pogosto manjša od željene, nekaj pa vseeno spravim skupaj. Se pa po tedenski kilometrini točno vidi, če so šolske počitnice ali če so otroci bolni, takrat je za polovico manjša kot sicer. Čez teden delam od doma in če so fantje zdravi, tečem, ko so v šoli in vrtcu. V sezoni porok sem cele vikende na terenu in tek takrat odpade. Letošnja zima je bila ubitačna, so pač trije, še dost majhni, in ko zboli prvi, gresta druga dva za njim. Tu pomaga tekalna steza, ki jo imam doma, ker živimo na kmetih in zvečer, ko grejo otroci spat, ni varno teči po neosvetljenih, samotnih cestah, tako da odlaufam pač kar v spalnici.

Mož pogosto teče iz službe. Zjutraj gre na vlak in priteče domov.

[vilazala]

Nekako gre
Midva oba tečeva (a, ne Luks? ), tudi midva si med tednom popoldan marsikdaj podajava kljuke, pozimi mož večkrat teče iz službe, jaz pa grem večkrat malo prej iz službe (in zjutraj zato pridem prej) in odtečem eno uro, potem pa po otroke v vrtec in šolo. Med vikendi so na sporedu daljši teki. Letos sva navdušila za tek najino najstarejšo (11 let), pa tudi 7-letnica gre večkrat z nami. Na daljše teke jih včasih mož vzame tudi s seboj in zraven kolesarita (z mano nočeta, ker sem prepočasna ). Imava pa še dva malčka, stara 3 in 5 let. Pa se vse da. Mož je bolj jutranji tekač, mu ni problem zjutraj vstat, tako, da med vikendi odteče kak PST in ko pride domov, mi glih dobro vstanemo . Jaz pa grem rajši zvečer, spomladi in poleti, ko je dolg dan, je lažje.
Tako, da se vsekakor da, ležanje na kavču je pa posledično res na minimumu. Ampak tega tudi brez teka, ob štirih otrokih, ne bi bilo v izobilju
Slabe vesti pa tudi jaz nimam, mislim, da imam vso pravico si trikrat na teden vzet uro do dve časa zase.

[yogo]

V naši družini tečemo vsi štirje, otroci so že tako veliki da sami hodijo na treninge (kolo) le pozimi jih voziva z avtom in zraven opraviva še svoj trening.
Začelo se je tako da je ata tekal po Šmarni gori ali Rožniku, Marija in otroci pa so odšli na sprehod, seveda smo kakšen krajši interval tudi skupaj odtekli. Ko sta fanta pokazala zanimanje za tek (Žiga 8 let in Luka 6 let) sva jih pripeljala k Boštjanu v Šmarnogorsko navezo in smo trenirali na isti lokaciji. Mariji je bilo dolgčas, ko je čakala na konec treninga, pa je še ona začela teči . Sedaj ju na teku gladava samo še v hrbet ampak občasno pa le naredimo kakšno skupno turco.
Če so interesi isti in z nekaj prilagajanja se da marsikaj narediti .

[petm11]

Dva majhna otroka. Trudim se, da me družina zaradi teka ne pogreša preveč.
Tudi sama med tednom tečem iz službe. Ko si enkrat doma se je namreč težko odpraviti, saj te otroci takoj okupirajo. Čez vikend tečem, ko otroka spita popoldanski spanec in ko se zbudita sem že nazaj..in potem spet na polno naprej
Ju vključujem v tek, ob tekaških prireditvah tudi njiju prijavim na kakšen otroški tek, tako da dan preživimo skupaj.
Kjer je volja je moč, vse se da, če se le dobro organiziraš. Res pa je, da bi šlo brez pomoči partnerja veliko težje.

[mojchka]

Tako kot so že ostali povedali; da se.
Malo kombiniranja, pa gre.
Pa odločiti se moraš; boš popoldne ležala na kavču/ gledala tv/brala revije/kafetkala s prijateljicami (ali z njimi čvekala po mobiju) itd. ali pa greš teči.
Kakorkoli se odločiš, ta čas nisi z otroki. No, lahko si, ampak samo fizično.

Jaz npr. sedaj s sinom načrtno pridobivam kolesarsko kondicijo, da bo lahko kolesaril z mano, ko tečem. Če bi živeli kje na ravnem, ne bi bilo problema, a na moji tekaški trasi je veliko vzponov in ti ga hitro utrudijo.

[matej2]

Pri nas gresta otroka spat med sedmo in osmo zvečer. Po tem je časa za tek kolikor hočeš. Obvezna oprema so razni odsevniki in pozimi čelka. Če si organizirata babico ali varuško lahko gresta tečt tudi oba starša hkrati. Med vikendom je časa več in so možne razne izletniško tekaške kombinacije. Tudi hitra hoja v klanec z otrokom v nahrbtniku je kar pošten trening. Sicer pa otroka spita tudi čez dan med dvanajsto in drugo uro. Jaz tečem dva do trikrat med tednom in enkrat za vikend. Zraven pa še občasno s kolesom v službo in izleti z otrokom v nahrbtniku.

[bor©]

Midva oba z ženo tečeva, skupaj sva letos že pretekla cca. 3600 km, kar pomeni, da sva pozimi vstajala ob 03.40 uri in tekla, potem pa služba in popoldan ti ostane čas za družino, hobije otrok,...

Saj ne vem kaj naj rečem... Naj smeškoti povedo

[dexi27]

Tako je rana ura, zlata ura, še posebej za nas ki mamo doma mladino, ki naš še rabi, da jo spravimo v vrtec al pa v šolo, tak da pr nas to delamo na izmene, tu pa tam pa tud skup

Recimo pozimi prvo jaz sankam pa Tatjana teče na smučeh pol pa smena in vse zlaufa, če je volja

[bor©]

Tako je rana ura, zlata ura, ...

Daj povej dexi, kako si pa kaj z išiasom porihtal? Jaz sem se jutranjemu teku ravno zaradi teh težav moral odpovedati. Na tešče se nikakor ne morem dovolj segret, da bi bil s križem "prijatelj".

[zz topka]

No, pri nas je bilo pa tako, da sva bila midva njihova sužnja, ker sva bila midva tista, ker sva se morala midva prilagajat njim, ker so nas vlekli po vseh mogočih treningih in tekmah. In to že od leta 1996, kar pomeni od četrtega leta starosti ta prve hčerke dalje.Je že res, da sva midva morala izbrskat tekme in vse te treninge, a....za svoje otroke VSE !!!
No, ker je bilo tako, smo bili tako in tako vedno skupaj, v avtu smo se in kregali in zabavali in prepevali in se učili....midva vsak s svojimi tegobami, dokler nisva: JUTRI, 24.5.2013 BO NATANKO 11 LET.... rekla: zdaj pa dovolj!!!! Greva tudi midva v akcijo!!!!(oz. da se ne zlažem , moj je rekel to, jast pa sem mu iz žlehtnobe sledila...)
In danes? Mularija je zrasla... pravjo, nej pustimo, da puberteta mine.... midva se pa še kar naprej nekaj trudiva.... ne sicer po normah od Stare Kosti, pa vendar. In lahko brez slabe vesti rečem: Res je, kot pravi ZdravkoC: Vse je v glavi, čuj, in da morava sama gristi naprej, s svojo glavo, a tudi to lahko rečem: Moji trije otroci so me speljali v to, kjer sem danes. In povem vam oz, njim: ZARES EN VEEEELIK HVALA!!!

[_katja_]

Vse se da z dobro organizacijo in podporo partnerja. Fanta sta stara 3 in 4,5 let. Gre pa včasih kakšna ura jutranjega spanca na račun športa. Pa perilo včasih počaka še kak dan da ga zlikam, prah je manjkrat pobrisan,... Včasih me kdo čudno pogleda, ko povem kdaj sem vstala, da sem šla športat. Ampak njihov problem, če se jim to zdi čudno. Meni se ne zdi
Otroke pa tudi navdušujeva za šport, tako da upam, da bomo čez par let štirje aktivni kolesarji, plezalci, tekači, hribovci, itd.