- 10 Jul 2013, 22:06
#309442
Zdravo,
lepo je prebrati, koliko kilometrov je katera ali kateri tekač pretekel, se z njim primerjati, pokramljati kakšno besedo, izmenjati mnenje, se dogovoriti za skupni tek...,
danes je bil lep sončen dan, malce vroč, pa prav je tako, opravil sem tek, po svojem programu in se namenil po PST v smeri, bajerja Koseze. Prebijam se počasi do kilometra do kilometra, pred seboj opazim tekača, ki nenavadno vijuga po poti. Počasi ga dohitevam, nenadoma pade, kot pokošen in se zgrudi po tleh, pospešim in pritečem bliže, opazim da je to dekle, ki se na klice ne odziva.
Vedno sem imel odpor do tega, da bi imel na treningih s seboj telefon. Tisti trenutek, bi ga zelo potreboval. Poskušal sem, ozavestiti dekle toda zaman, rotil sem mimoidoče, da naj pokličejo pomoč..., nekateri so brezbrižno hodili naprej, drugi snemali dogodek s svojimi telefoni. Priskočilo je dekle, njenega imena žal ne poznam, (HVALA TI, KER SI IMELA SRCE IN POMAGALA), poklicala je reševalce, minute so se mi zdelo kot ure, S skupnimi močmi sva, nudila prvo pomoč ponesrečenki, kolikor sva vedela in znala.....
Reševalno vozilo je prispelo in dekle so spravili k zavesti, naložili v vozilo in odpeljali..., zaključil sem s tekom, Dogodek me je pretresel, počasi sem se vračal domov. Ali moramo biti res tako brezbrižni do drugih? Upam, da se bo vse dobro končalo.
Morda ta tema niti ne sodi sem, toda moral sem to zapisati. Prihajajo topli dnevi, ne bodimo brezbrižni drug do drugega....
pa srečno vsem,
Damjan
...Bravo!!!