Z ROSImobilom sva šla po najkrajši poti. Potovala sva po gorskih prelazih in se imela priložnost kepati s snegom. Njega je tam tako zeblo, da sem mislil, da bo zmrznil. Ne vem kaj je mislil, da s sabo ni vzel toplih oblačil.
Avto sva postavila na krožnem križišču tik ob progi in v bližini cilja, pripravila mizo in stol in naključje je naneslo, da je prišel še Matjaž Bukovec s spremljevalko, Nastjo. Tako je imel ROSI vsaj družbo, da mu je čas mineval vsaj nekoliko hitreje. Kmalu, ob 14h se je začelo. Pripravljal je pijačo (isostar+jedilna sol, kokakola, voda) in jedačo (napolitanke, bobipalčke in burek), skratka za gledalce oz. bralce nič razburljivega, za tekače pa zelo pomembno. Kljub temu, da je (bil) zelo potrpežljiv, se je občasno jezil: “Jej! Moraš jest! Vsaj bobipalčke jej!” Večinoma so bilo njegove želje (ne)uslišane. Do večera je bilo še toplo, ponoči ga pa je zeblo, ker ni imel dovolj toplih oblačil. Nastja je imela oblečene dvoje hlač, ker jo je tako zelo zeblo. Spat je šel ob polnoči po spektakularnem ognjemetu in tam v sedečem položaju vztrajal do jutranjih ur, Nastja pa si je nastavljala budilko vsakih 10 minut, da je lahko vsaj malo počivala, ker je poskušala ustreči Matjažu, ki je štartal šele ob 23h. “On si predstavlja, da je postrežba all-inclusive”, je dejala. S kvalitetnim počitkom obeh spremljevalcev ni bilo nič, ker so bili navijači tako glasni kot na kakšni pomembni nogometni tekmi. Tolkli so na bobne, trobili s trobentami, pihali v piščalke... do 4h zjutraj. Potem se je do 7h umirilo in bučno navijanje se je nadaljevalo.
Naslednji dan se ni ogrelo do kakšne 9. ure, potem pa je bilo že nevzdržno. Da je bilo ponoči zelo hladno priča podatek, da je Matjaž tekel z anorakom. Sonce je v trenutku pokazalo svoje zobe in temperature so bile tiste prave - poletne. Nastja je bila tako prijazna, da je skuhala juho z nudeljni in odstopila rižev narastek. Bil je pravi balzam za razdražen tekaški želodec.
Ob 11h smo izvedeli dobro novico, da je bil Matjaž na 12h teku na koncu drugi. S pametnim tekom mu je uspelo doseči dober rezultat. Mogoče bo o tem več sam napisal. Jaz pravzaprav niti ne vem kaj se je dogajalo z njim. Hitro sta pobrala šila in kopita, čeprav je Nastja želela ostati, da bi lahko pred odhodom spala nekaj ur.
Zadnje tri ure je ROSI spremljal rezultate tekačev na 2. 3. in 4. mestu in začel počasi pakirati vso kramo, ki sva jo prinesla s sabo. Ob 14h je bilo vse pripravljeno na odhod, počakal je še na podelitev in odROSIala sva domov, tokrat po nekoliko daljši poti ampak v glavnem brez ovinkov in snega. Nad prireditvijo je bil navdušen, ker je bilo odlično poskrbljeno za tekmovalce in spremljevalce. Na cestah je bil 100% prepovedan promet in to so vsi spoštovali. Stanovalci se niso nič pritoževali, nasprotno, prišli so celo navijati in vztrajali do 2-3h zjutraj in so se ob 6h ponovno vrnili in navijali naprej. Redkokatera tekma (v Sloveniji) se lahko kosa s podobnim vzdušjem.
Na splošno jo je dobro odnesel. Na riti ni dobil žuljev, zaspan (baje) ni bil, čeprav je zvečer zaspal na stolu pred računalnikom. Težko je življenje spremljevalcev. Tam so v ozadju, slavo poberejo tekači, za nameček pa smo premalo hvaležni za njihovo pomoč.