Torej... bilo je toliko tega, da bi lahko zelo veliko napisal, kar se gotovo nobenemu ne bi dalo brati, zato le o dveh trenutkih:
1. Štart med dvema fižolovkama, nad katerimi je bil napet napis "start" in nas nekaj zmrznjenih poskakujočih se na štartu. Ustreli puška v zrak, mi pa začudeno gledamo, kje bo kak ptič dol padel. Strelec nas malo zabodeno pogleda, mi njega, pa smo se le uspeli sporazumeti in pričeli teči. Bilo je veliko energije in (presenetljivo) veliko moči. Zagnal sem se, da so tudi dereze spodrsavale in klanec prvih nekaj kilometrov je bil pojem užitka in veselja. Megla nas je ločevala, sonce skozi pa obetalo. Obetal se je lep dan...
2. 35 kilometer. Ponavadi sem takrat že pošteno utrujen in še bolj pošteno rečeno, imam že vsega dovolj. Tokrat pa je bil moment, ko ni bilo 500 metrov nikogar ne pred mano, ne za menoj. Vetra ni bilo. Ne vem, če sem že kje lahko poslušal takšno tišino. Sonce se je pojavilo in z njim tudi razgledi. Sam pa sem prešteval kilometre pred seboj in za seboj in jih v mislih primerjal z besedami v meni ljubih se pesmih (katere skupine verjetno ni potrebno posebej poudarjati). Nor občutek, ko telo samo teče, ti pa ob tem le uživaš... Bilo je še toliko energije, da sem zadnja dva kilometra zelo pospešil v kar me je prisilil en severnejši sosed s katerim sva šla stavit za pivo, kdo bo prej v cilju (pivo je zeeeeeelo drago tako, da se je splačalo potruditi).
Konec misli o lepotah preteklih dni ("back to reality" zahteva svoje) in še nekaj dejstev, ki so verjetno bolj zanimive:
- maraton je težak in se naredi kar nekaj višincev (preko 1000)
- glede obutve je precej vseeno, ker se itak teče v derezah (tokrat smo vsi tekli vseh 42 km v derezah)
- mrzlo je tako kot pri nas pozimi (kadar je zelo mrzlo
)
- mobitel doli ne dela (toliko o pokritosti po celi EU)
- organizacija na najvišji možni ravni tako, da na koncu ugotoviš, da mogoče ni tako zelo drago
- pokrajina čudovita (če je le sonce, drugače precej pusta). Predznanje o fotoaparatu zaželjeno
- doživetje, ki si ga verjetno zapomniš za vse življenje
- zelo priporočam
in se priporočam...
Bojan
), pa še dražje bo, če si bom hotel tam privoščiti kako pivo (so mi danci omenili da je pa Grenlandija zares draga. Torej če je za njih.... kako je šele za nas 
