prostor za zapis povezav na spletna mesta, ki so se vam vtisnila v spomin in jih radi obiskujete in ki jih priporočate vsem nam ...
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#313151
Pretiravanje je vedno utež nečesa.
Kot tako ima tudi relativno vrednost gza vsakega.


V današnji razmerah bi človek lahko rekel, da je veliko večje pretiravanje preganjanje za dobrim rezultatom na nekem promoviranem mestnem ali danes že tudi gorskem maratonu. Za tak koncept namreč moraš vložiti ogromno tedenskega treninga, spremljanja vse mogoče potrebne ropotije, ki spremlja to zadevo.

Če gre pa samo za odnos človeka s pokrajino takrat trening ni potreben kot tak. Se zgodi pač kar se zgodi.

Če pa gledaš na trening in tudi kaj z njim želiš doseči kot neko rast potem pa zopet bi lahko rekel, da je pretiravanje tudi gnanje nekoga, ki ga preganja želja spoznati neko resnico v znanosti ali v kakšni drugi vedi pa se čuti v manjku, če mu je odtegnjen ta privilegij.
Uporabniški avatar
 StaraKost
#313180
dexi27 napisal/-a:Ja pretiravanje v nobeni smeri nima smisla, prej ko se tega zavemo bolje za nas :mrgreen:

To je lažje reči kot narediti. Nismo vsi narejeni tako, da dosegamo povprečne rezultate in smo zadovoljni s povrečjem. Kaj je optimalno je težko definirati. Težko je definirati kje je tista meja, ki je za posameznika optimalna.
Enim se zdi 25-30 km teka tedensko dovolj, drugi to naredijo v enem dnevu, brez posebnega pretiravanja.
Večina raziskav preveč posplošuje stvari in nas skuša vse dati na "skupen imenovalec". Tisti, ki odstopajo so "nezaželeni" oziroma pretiravajo. Skoraj kot v komunizmu, vsi smo enaki, pa nismo.
Tako kot eni prekašajo povrečneža v umskih sposobnostih, tako ga drugi prekašajo po fizičnih sposobnostih. Tako pridemo, do tega, da tisto kar je za enega normalno/optimalno je za drugega pretežko, oziroma prelahko. In smo spet na začetku. Vsak naj počne tako, kot čuti, da je za njega najbolj prav :D .
Uporabniški avatar
 dexi27
#313210
Ja in zato mora bit vsak do sebe dost realen in si v skladu s tem postavljati tudi realne cilje.

Očitno pa je da, če znaš poslušat telo ti je lahko kaj kmalu jasno do katere mere lahko greš. Tu ne mislim na razne muskelfibre, ampak predvsem na poškodbe, do katerih pa nemalokrat pride ravno zaradi pretiravanja.

No vsaj pri meni je tako :mrgreen:
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#316732
Kaj je sporočilo članka!?

A to pomeni, da se v SLO izraža potreba, da se tekaški rekreativni šport v vadbenih skupinah formalizira kot neke vrste licencirana dejavnost ?

Če bi se poigrali z nekaterimi možnimi posledicami takega trenda razmišljanja. Potem bo vsaka skupina, ki teče po neki javni površini potencialno kontrolirana ali se izvaja kot licencirana dejavnost?

Razen, če se pogrunta še kakšen poslovni model, kjer tek še kako drugače kot z reklamo proizvaja denar. Recimo nekaj podobnega kot je to: http://www.theguardian.com/travel/2010/ ... cise-bikes.
Kakšne inovativne umetne tekaške steze v parkih ali ob igriščih, delu sprehajalnih stez, ki spreminjajo kinetiko v elektriko.
Uporabniški avatar
 StaraKost
#316773
muc napisal/-a:Zanimivo branje ;)

http://www.polet.si/maratonec/ne-naseda ... sarlatanom


Tudi jaz ne razumem, kaj bi naj bilo pravo sporočilo članka. Dr.Škof preveč stvari posplošuje. Kolikor vem skoraj vsaka neformalna skupina tekačev se tudi brez trenerja sama razdeli v nekaj skupinic, odvisno od sposobnosti posameznika. Da veš, da je potrebno najmanj to in še kaj drugega, ne potrebuješ doktersega ali trenerskega naziva.
To, da je dobro narediti zdravniški predled preden se začnemo ukvarjati s kakšno "težjo" fizično aktivnostjo v rekreativne namene, je stvar "kulture" vsakega posameznika. Nobena formalno/neformalno vodena skupina ne bo oprabila tega pregleda namesto tebe.
Kolikor poznam športnike in rekreativce, skoraj noben ne počne tega, kar počne, prvenstveno zaradi boljšega zdravlja. Temveč zaradi veselja do teka, kolesarjenja ali česa drugega. Zdravlje je komaj v drugem planu.
Če bi vse kar počnemo bilo podrejeno temu, da mora biti tudi 100% zdravo, potem večino stvari, ki jih počnemo ne bi smeli početi. Prav zaradi tega mi se zapisani rek, tek naj bo le začimba življenju, ne dopade, čeprav se dobro sliši.

Strinjam pa se s tem, da je najti pravo strokovno vodstvo, ki bo na skupinski vadbi upoštevalo želje, sposobnosti in zmogljivosti vsakega posameznika posebej, zelo težko.
 miha_z
#316792
Sem z raznimanjem prebral in menim, da tudi vem o čem avtor govori. Z veliko večino se strinjam.

Je pa zapisano malo med vrsticami, ampak vseeno se strinjam s tem, da na nek način posameznik, ki pride v neko skupino pod "strokovnim" vodstvom, postane tudi vsaj moralna odgovornost vaditelja/trenerja. Point vidim v tem in v kritiki subtilno zapisanega dejstva, da ta vaditelj/trener postane nek idol. Pravzaprav eksplicitno avtor tudi navede s kakšnimi problemi vse se lahko soočijo navadni ljudje ob srečanju z malo bolj intenzivno vadbo. Menim celo, da avtor meri v rahlo zaničevanje strokovnih zdravstvenih dejstev, ki lahko pomembno vplivajo na omejitve posameznika pri vadbi. Recimo moj oče ima diagnozo srčnega obolenja in nekako zanj nebi bilo primerno, da ob pristopu v neko skupino, ki je namenjena splošnemu miganju, pade v povprečje "načeloma" zdravih oseb. Zanj je lahko že minimalno gnanje "v rdeče obrate" katastrofalen kardiološki dogodek, pa je človek videti povsem zdrav in mu navzve prav nič ne manjka. N nujno seveda, vsekakor pa je primerno, da je tak človek strokovno pregledan in mu je dana zelena luč za miganje. Ob splošni evforiji, da vsi in vsakdo lahko teka naokoli (tega je veliko opraziti pred in po lj. maratonu), pomoje ni tako zlahka za jemati. Je pa res, da je vsak zase odgovoren, če je le polnoleten.

Moram pa priznati, da sam nikdar nebi šel v neko skupino, če mi to nebi prinselo nekaj več. Neke strokovnosti/trenerstva od katerega bi imel nekaj jaz kot posameznik, ker zame je tek pač intimna reč in odlična rekreacija, ki jo z veseljem počnem sam kjerkoli in kadarkoli.

Iz lastnih izkušenj pa vem, da "iz nič" kar tako brezglavo tekanje ni najbolj zdravo in pri veliki večini ljudi prej ko slje prinese poškodbe in na koncu tudi zamero do tovrstnega miganja. Eno so poškodbe, drugo pa je, če se "pumpa" loti malo delat stvari po svoje. Mene srh spreleti, ko sem recimo na lj. maratonu, in to na 10 km kar ene trikrat slišal in videl drveti rešilca.

Enostavno ni poanta rekreacije v tem. Sploh pa, če se tega loti kdo resno iz forme ali pa recimo star 60, 70+, ki bi kar šel in tekel, ker je to trenutni navdih. Tako simpl pa to pač ni.

lp,
miha
Uporabniški avatar
 StaraKost
#316801
Ma saj razumem. Moramo pa vedeti, da tekaške ali bilo katere druge vadbene skupine niso mesto, kjer bi se naj odkrivala bolezenska stanja posameznika. Prav nasprotno. Vsak posameznik mora sam opozorit vaditeja na svoje zdravstveno stanje in omejitve, če jih ima.
Celo klubi, ki imajo določene dotacije, nimajo možnosti pregledati zdravstveno stanje vseh svojih članov. Prav zaradi tega se dogaja, da tu pa tam vsako leto obleži kakšen mladi nogometaš na travniku, čeprav trenira organizirano in pod vodstvom v klubu in ne samo v kakšni formalni ali neformalni vadbeni skupini.
Normalno, da vedno obstaja možnost, da se zgodi kaj nepredvidenega. Vseeno mislim, da je vsaka oblika formalne ali neformalne skupinske, oziroma individualne vadbe, kljub določenim rizikom, manj škodljiva in dosti bolj zdrava, od posedanja pred TV, računalnikom ali igricami.

O kvaliteti vaditelja pa lahko vedno razpravljamo, tako kot o kvaliteti učitenja, profesorja, zdravnika in vseh ostalih mojstrov, ki nam ponujajo raznorazne storitve. Med vsemi obstajajo tisti, ki so resnično dobri in tisti, ki prodajajo meglo. Upam, da je ta zadnjih dosti manj.
  • 1
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 18

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA