- 11 Dec 2013, 08:26
#318036
Res je, letos sem skupaj z Jernejem opravila s K-24. Nisva se pa uspela vpisat v knjigo. Do podelitve pa tudi nisem uspela prit, ker sem spregledala objavo. Pa drugič.
It's never too hot. It's never too cold. You're never too tired. You're never too busy. Put your shoes and go run!
- 11 Dec 2013, 12:43
#318048
Zdravo,
pa saj ne delamo tega zaradi evidence. Jaz sem pot naredil že 3× (na zadnje tudi z vama dvema) in nisem nikjer vpisan (razen na vseh vrhovih
. Tu pa sam vesten.). In definitvno bom zadevo še ponavljal.
Za knjigo tudi nisem vedel, da obstaja.
Jernej, torej si letos uspel 2×? Bravo.
pa saj ne delamo tega zaradi evidence. Jaz sem pot naredil že 3× (na zadnje tudi z vama dvema) in nisem nikjer vpisan (razen na vseh vrhovih
. Tu pa sam vesten.). In definitvno bom zadevo še ponavljal.Za knjigo tudi nisem vedel, da obstaja.
Jernej, torej si letos uspel 2×? Bravo.
- 27 Maj 2014, 14:40
#326654
Zdravo,
delamo na 4-ponovitvi K24. Termin cca junij. Mogoče letos menjamo smer in gremo v nasprotni smeri urinega kazalca.
V nedeljo računam, da bi šli na kratek trening iz Koprivne na Peco preko "stare lovske poti" (Koprivna-koča pod Peco). Lani smo tekli po njej in je bistveno hitrejša od "ustaljene" poti.
Imam pa vprašanje. Ker pot ni markirana, bi v nedeljo sam naredil markiranje. Kakšen sprej naj uporabim, barva, kje kupiti, mogoče kakšen dodaten namig kako označevati?
Hvala.
lp
delamo na 4-ponovitvi K24. Termin cca junij. Mogoče letos menjamo smer in gremo v nasprotni smeri urinega kazalca.
V nedeljo računam, da bi šli na kratek trening iz Koprivne na Peco preko "stare lovske poti" (Koprivna-koča pod Peco). Lani smo tekli po njej in je bistveno hitrejša od "ustaljene" poti.
Imam pa vprašanje. Ker pot ni markirana, bi v nedeljo sam naredil markiranje. Kakšen sprej naj uporabim, barva, kje kupiti, mogoče kakšen dodaten namig kako označevati?
Hvala.
lp
- 18 Jun 2014, 22:11
#327652
S Tonijem sva prejšnjo soboto (7.6.2014) prehodila / pretekla progo K 24 smer Uršlja gora - Smrekovec - Raduha - Olševa - Peca. Če kdo potrebuje track, naju lahko kontaktira, nisva se zgubljala, na srečo, saj večinoma je markirana, včasih pa markacij malo zmanjka. Prekrasna pot <3 za ponovit!
http://katka005.blogspot.com/2014/06/ko ... -k-24.html
LP, Katka
Prekrasna pot <3 za ponovit! http://katka005.blogspot.com/2014/06/ko ... -k-24.html
LP, Katka
If you wait for perfect conditions, you'll never get anything done. http://katka005.blogspot.com/
- 19 Jun 2014, 10:04
#327671
katka005 napisal/-a:S Tonijem sva prejšnjo soboto (7.6.2014) prehodila / pretekla progo K 24 smer Uršlja gora - Smrekovec - Raduha - Olševa - Peca. Če kdo potrebuje track, naju lahko kontaktira, nisva se zgubljala, na srečo, saj večinoma je markirana, včasih pa markacij malo zmanjka.
http://katka005.blogspot.com/2014/06/ko ... -k-24.html
LP, Katka
- 20 Jun 2014, 08:31
#327707
Najprej čestitke.
Mi gremo naslednjo soboto in me zanima ali je med Raduho in Grohatom-Bukovnikom še veliko snega? Sta spust naredila po "zajlah"?
"Na vrhu Raduhe (2062 m) sva naletela na zaplate snega. Cele kepe snega sem si vtirala med lase in se močila, tako mi je bilo vroče. Zelo lep razgled z vrha. Spust z Raduhe mi je šel dobro, čeprav je pot še zasnežena in je bilo treba iti previdno. Od kmetije Bukovnik naprej, naju je med smrekami čakala tranzicija"
Mi gremo naslednjo soboto in me zanima ali je med Raduho in Grohatom-Bukovnikom še veliko snega? Sta spust naredila po "zajlah"?
"Na vrhu Raduhe (2062 m) sva naletela na zaplate snega. Cele kepe snega sem si vtirala med lase in se močila, tako mi je bilo vroče. Zelo lep razgled z vrha. Spust z Raduhe mi je šel dobro, čeprav je pot še zasnežena in je bilo treba iti previdno. Od kmetije Bukovnik naprej, naju je med smrekami čakala tranzicija"
- 20 Jun 2014, 14:43
#327724
Midva sva šla nazaj na Durce, nisva šla po zajlah, se mi je pa pot zdela kar zaj...., težko si predstavljam it s kolesom iz Loke proti Raduhi in tudi iz Raduhe do Grohota. Verjetno je do sedaj pobalo še nekaj snega...midva sva ga imela še precej.
Uživajte na poti!!
Uživajte na poti!!
If you wait for perfect conditions, you'll never get anything done. http://katka005.blogspot.com/
- 04 Jul 2014, 19:09
#328254
V nedeljo se odpravljam na polovičko K24 v smeri Peca - Olševa - Raduha...kje bom končal bom videl glede na počutje...čisto možno, da udarim cel krog, če bo glava dala...
Štart okoli 3:00...če koga mika bi bil ZELO vesel družbe!
Štart okoli 3:00...če koga mika bi bil ZELO vesel družbe!
"Telo v mirovanju je nagnjeno k mirovanju. Telo v gibanju je nagnjeno h gibanju." Isaac Newton
- 07 Jul 2014, 20:53
#328354
Ni bilo ravno planirano, a v nedeljo sem opravil z izzivom K24 tudi jaz. Razmere za tek/hojo so bile odlične in na prvem mestu moram pohvaliti vse prizadevne popotnike in prostovoljce, ki pot čistijo in vzdržujejo - POT JE PREČUDIVITA in kar malo prelepa za nas "norce".
Štart ob pol dveh zjutraj v Črni pri Lundru, smer Peca. Prvi vrh padel v 3urah...na poti skozi Podpeco opazim, da imajo očitno veselico in tako me je skoraj do doma pod Peco spremljala jazz glasba..prav dobrodošla je bila, glede na to, da sem mp3 pozabil doma...
Po Peci spust in prečenje doline proti Olševi...tukaj je edino mesto na poti, ki še ni očiščeno po žledu in tu je potrebno nekaj skokov čez podrta debla...napis na travniku POZOR HUD BIK mi je dal dodatnega vetra, da nisem čakal in sem stekel kot veter prek pašnikov v strmo Olševo..vzpon je res strm kot strela...ampak je pa razgled z Govce prečudovit...Raduha izgleda varljivo blizu in brž nadaljujem s prečenjem grebena in spustom do Bukovnika. Pot navzdol je enako strma, enkrat pošteno tresknem na rit in si konkretno odrgnem podlakti...na srečo je meh z vodo ostal cel in po nekaj sočnih kletvicah nadaljujem dalje...moram omenit, da sem na spustu z Olševe srečal enga forumaša, ki se je vzpenjal v nasprotni smeri...sem skoraj 100%...te bele brade ne bom pozabil, vem da sem jo nekje že videl in prepričan sem, da je bilo to tule na forumu..
Vzpon na Raduho je bil prvi resni test...noge so se obnašale dobro, zafrknil sem se edino, ker nisem še po zajlah in me je potem čakal povratek, da sem prišel na vrh Raduhe..s psihološkega vidika bi bilo vsekakor bolje se vzpeti po zelo zahtevni poti in potem nadaljevati s spustom do koče na Loki...tu si privoščim enolončnico. Vmesni čas 10ur, odlično,hrana mi da energijo in po 15min šibam dalje proti Smrekovcu. Ta del poti je najlažji, ampak zaradi trajanja in pomanjkanja vode ni mačji kašelj...na Travniku dvakrat zaidem (tu izgubim najmanj pol ure)..jezen potem pospešim in večino preostanka poti do Smrekovca pretečem. Na koči se pošteno osvežim, takorekoč stuširam (vročina ravno na tem delu poti najbolj pritiska) in nadaljujem na Sleme...do križišča 3 cest gre ko po maslu, tam pa napis na smreki, levo Sleme, desno Uršlja...že šibam v smei Uršlje, ko mi kapne, da to ne bo OK, da je Sleme del izziva, jezen kot ris se obrnem in spet pospešim do Slemena...tam pa razodetje, do Uršlje še samo 2h in pol...ura kaže nekaj čez 16ur, odlično, uspelo mi bo! Nič ne čakam takoj odkrevsam v hitri hoji do Križana in zagrizem v Uršljo Goro..čeprav sem jo s kolesom prevožil že n-krat me strmina vedno znova preseneti...čutim podplate, nekaj ni vredu z mezincem na desni nogi...bolečina se stopnjuje in tik pod vrhom prav z veseljem na kratko poklepetam z mlajšim parom, ki si prav tako sesut kot jaz utira pod proti vrhu. Mislim, da nista čisto dojela mojega poslanstva, saj na moj vzpodbudni stavek, da bosta teh 15min vzpona pa že premagala, če sm jz že skoraj 19 ur na nogah...na Uršlji me pričaka sončni zahod za v pravljico in oskrbnik me taoj prepozna - delaš krog K24 me vpraša in vmes ko kličem domov za prevoz iz Črne, prepričan, da mi bo uspelo, mi hiti razlagati, da imam jaz do Črne še 4 ure...zakaj jaz? Ker zgledaš pošteno zdelan mi dobronamerno odvrne...hoho, ne vem, če je te besede izrekel s tem namenom, ampak boljšo motivacijo bi mi stežka dal. V 3 urah bom v Črni odvrnem in naročim prevoz ob 23.00! Slikam sončni zahod in pospešim do koče na Naravskih ledinah. Tam me prijazna oskrbnika postrežeta z vodo, saj ne da sem je bil potreben, ampak že gesta in prijeten klepet z njima me navda z energijo in ko vidim, da je moja ironična opazka o "budali", ki si je izmislil ta izziv padla na plodna tla se z nasmeškom odpravim proti Žerjavu. Tu pa se začnejo muke, kmalu je bilečina v mezincu neznosna in prisilim se pogledati obseg škode..šokiran ob spoznanju, kaj je 20ur hoje naredilo iz mojih stopal stisnem zobe, nadanem nogavico in čevelj in mukoma odšepam dalje. Pot do Žerjav po cesti se vleče kot jara kača in nekajkrat čisto obupan že skoraj sedem na tla...a vedno znova se prislim v nadaljevanje...potem pa se kot angel prikaže napis na cesti šola, odlično, od tod do ceste v Črno ne more bit več daleč...na avtobusni se sesedem na klop in zberem še zadnje atome moči, trme za finalne kilometre skozi Mušenik do Črne. Zdaj me trga še bolečina v zadnjem delu kolena, očitno vneta kita, ker sem ob šepanju tako spremenil korak, da so posledice zdaj dvojne...na srečo pot do Črne mine kot bi trenil in skoraj že zavriskam od sreče, ko se zavem, da morda kak Črnjan mojega veselja ne bi ravno vesel delil z mano v teh poznih urah...
Na pol krumpajoč stečem mimo Mercatorja in dve mladenki še "ozmerjam" kje je zdaj to pr****** krožišče, ko zagledam zvonik cerkve - to je to, cilj. Pritisnem v želji, da cilj dosežem pod 21h15min in pri Lundru ustavim štoparico na 21h14min56s. Očitno to lovljenje sekund postaja moj zaščitni znak, tudi svoj prvi maraton sem lovil na 3h59min57s.
USPELO MI JE!
Kaj naj rečem...neponovljivo. Noro!
Opazke:
- na pot nisem bil dovolj pripravljen - premalo daljših pohodov (10+ ur) v nogah. To odkrito priznam. Tudi odločitev, da poti prej ne prehodim v etapah ni bila pametna. S tavanjem sem izgubil vsaj 30min, če ne še kake več. Da o jezi sploh ne govorim.
- odločitev, da pot opravim v popoldnoma solo varianti, brez kakršnegakoli supporta za prvi poskus vsekakor ni bila najboljša. Posledice na stopalih bi bile z menjavo nogavic in morda celo obutve vsekakor manjše.
- na delu poti med Kumrom in Olševo je v gozdu trdo ob poti napeljana BODEČA ŽICA...teh 10m je lahko v temi in ob utrujenosti prekleto nevarna in prav bi bilo, da jo nekdo odstrani...njenega namena ne razumem, ker nič ne ščiti in tja tudi ne sodi. Posledice zdrsa na te rjaveče bodice pa so lahko za pohodnika hude...
- Zdaj še samo bolj cenim ljudi, ki s tem izzivom opravijo večkrat in/ali ga celo pretečejo v 16ih urah...kapo dol!
Štart ob pol dveh zjutraj v Črni pri Lundru, smer Peca. Prvi vrh padel v 3urah...na poti skozi Podpeco opazim, da imajo očitno veselico in tako me je skoraj do doma pod Peco spremljala jazz glasba..prav dobrodošla je bila, glede na to, da sem mp3 pozabil doma...
Po Peci spust in prečenje doline proti Olševi...tukaj je edino mesto na poti, ki še ni očiščeno po žledu in tu je potrebno nekaj skokov čez podrta debla...napis na travniku POZOR HUD BIK mi je dal dodatnega vetra, da nisem čakal in sem stekel kot veter prek pašnikov v strmo Olševo..vzpon je res strm kot strela...ampak je pa razgled z Govce prečudovit...Raduha izgleda varljivo blizu in brž nadaljujem s prečenjem grebena in spustom do Bukovnika. Pot navzdol je enako strma, enkrat pošteno tresknem na rit in si konkretno odrgnem podlakti...na srečo je meh z vodo ostal cel in po nekaj sočnih kletvicah nadaljujem dalje...moram omenit, da sem na spustu z Olševe srečal enga forumaša, ki se je vzpenjal v nasprotni smeri...sem skoraj 100%...te bele brade ne bom pozabil, vem da sem jo nekje že videl in prepričan sem, da je bilo to tule na forumu.. Vzpon na Raduho je bil prvi resni test...noge so se obnašale dobro, zafrknil sem se edino, ker nisem še po zajlah in me je potem čakal povratek, da sem prišel na vrh Raduhe..s psihološkega vidika bi bilo vsekakor bolje se vzpeti po zelo zahtevni poti in potem nadaljevati s spustom do koče na Loki...tu si privoščim enolončnico. Vmesni čas 10ur, odlično,hrana mi da energijo in po 15min šibam dalje proti Smrekovcu. Ta del poti je najlažji, ampak zaradi trajanja in pomanjkanja vode ni mačji kašelj...na Travniku dvakrat zaidem (tu izgubim najmanj pol ure)..jezen potem pospešim in večino preostanka poti do Smrekovca pretečem. Na koči se pošteno osvežim, takorekoč stuširam (vročina ravno na tem delu poti najbolj pritiska) in nadaljujem na Sleme...do križišča 3 cest gre ko po maslu, tam pa napis na smreki, levo Sleme, desno Uršlja...že šibam v smei Uršlje, ko mi kapne, da to ne bo OK, da je Sleme del izziva, jezen kot ris se obrnem in spet pospešim do Slemena...tam pa razodetje, do Uršlje še samo 2h in pol...ura kaže nekaj čez 16ur, odlično, uspelo mi bo! Nič ne čakam takoj odkrevsam v hitri hoji do Križana in zagrizem v Uršljo Goro..čeprav sem jo s kolesom prevožil že n-krat me strmina vedno znova preseneti...čutim podplate, nekaj ni vredu z mezincem na desni nogi...bolečina se stopnjuje in tik pod vrhom prav z veseljem na kratko poklepetam z mlajšim parom, ki si prav tako sesut kot jaz utira pod proti vrhu. Mislim, da nista čisto dojela mojega poslanstva, saj na moj vzpodbudni stavek, da bosta teh 15min vzpona pa že premagala, če sm jz že skoraj 19 ur na nogah...na Uršlji me pričaka sončni zahod za v pravljico in oskrbnik me taoj prepozna - delaš krog K24 me vpraša in vmes ko kličem domov za prevoz iz Črne, prepričan, da mi bo uspelo, mi hiti razlagati, da imam jaz do Črne še 4 ure...zakaj jaz? Ker zgledaš pošteno zdelan mi dobronamerno odvrne...hoho, ne vem, če je te besede izrekel s tem namenom, ampak boljšo motivacijo bi mi stežka dal. V 3 urah bom v Črni odvrnem in naročim prevoz ob 23.00! Slikam sončni zahod in pospešim do koče na Naravskih ledinah. Tam me prijazna oskrbnika postrežeta z vodo, saj ne da sem je bil potreben, ampak že gesta in prijeten klepet z njima me navda z energijo in ko vidim, da je moja ironična opazka o "budali", ki si je izmislil ta izziv padla na plodna tla se z nasmeškom odpravim proti Žerjavu. Tu pa se začnejo muke, kmalu je bilečina v mezincu neznosna in prisilim se pogledati obseg škode..šokiran ob spoznanju, kaj je 20ur hoje naredilo iz mojih stopal stisnem zobe, nadanem nogavico in čevelj in mukoma odšepam dalje. Pot do Žerjav po cesti se vleče kot jara kača in nekajkrat čisto obupan že skoraj sedem na tla...a vedno znova se prislim v nadaljevanje...potem pa se kot angel prikaže napis na cesti šola, odlično, od tod do ceste v Črno ne more bit več daleč...na avtobusni se sesedem na klop in zberem še zadnje atome moči, trme za finalne kilometre skozi Mušenik do Črne. Zdaj me trga še bolečina v zadnjem delu kolena, očitno vneta kita, ker sem ob šepanju tako spremenil korak, da so posledice zdaj dvojne...na srečo pot do Črne mine kot bi trenil in skoraj že zavriskam od sreče, ko se zavem, da morda kak Črnjan mojega veselja ne bi ravno vesel delil z mano v teh poznih urah...
Na pol krumpajoč stečem mimo Mercatorja in dve mladenki še "ozmerjam" kje je zdaj to pr****** krožišče, ko zagledam zvonik cerkve - to je to, cilj. Pritisnem v želji, da cilj dosežem pod 21h15min in pri Lundru ustavim štoparico na 21h14min56s. Očitno to lovljenje sekund postaja moj zaščitni znak, tudi svoj prvi maraton sem lovil na 3h59min57s. USPELO MI JE!
Kaj naj rečem...neponovljivo. Noro!
Opazke:
- na pot nisem bil dovolj pripravljen - premalo daljših pohodov (10+ ur) v nogah. To odkrito priznam. Tudi odločitev, da poti prej ne prehodim v etapah ni bila pametna. S tavanjem sem izgubil vsaj 30min, če ne še kake več. Da o jezi sploh ne govorim.
- odločitev, da pot opravim v popoldnoma solo varianti, brez kakršnegakoli supporta za prvi poskus vsekakor ni bila najboljša. Posledice na stopalih bi bile z menjavo nogavic in morda celo obutve vsekakor manjše.
- na delu poti med Kumrom in Olševo je v gozdu trdo ob poti napeljana BODEČA ŽICA...teh 10m je lahko v temi in ob utrujenosti prekleto nevarna in prav bi bilo, da jo nekdo odstrani...njenega namena ne razumem, ker nič ne ščiti in tja tudi ne sodi. Posledice zdrsa na te rjaveče bodice pa so lahko za pohodnika hude...
- Zdaj še samo bolj cenim ljudi, ki s tem izzivom opravijo večkrat in/ali ga celo pretečejo v 16ih urah...kapo dol!
"Telo v mirovanju je nagnjeno k mirovanju. Telo v gibanju je nagnjeno h gibanju." Isaac Newton
- 07 Jul 2014, 22:53
#328363
Tudi ti si zaslužil vse čestitke za pogumno prehojeno pot. Poznam dobro občutke, če si sam na tej poti. Zato sem se ti že javil-napisal, da grem stabo, potem sem to izbrisal. Ostal sem pri obljubi in v nedeljo odpeljal vnukinjo na tabor, v Heleno- Mitnik.
Lp.
Lp.
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA