- 14 Dec 2013, 21:49
#318241
Cca. 93 km od tega cca. 55 km do 60 km po snegu.
Preko 3000 m višincev.
V Dravogradu in vzpon iz Dravograda, megla, mrzlo. Od lovskega doma se nebo odpre:
- zvezde, 3 četrtinska luna, zvezdni utrinki ( posebej na Mali Kopi, Jezerskemu vrhu ) in ne ne nekaj ampak prava invazija.
Psi na Dravograjskem Pohorju moji novi zavezniki...z vsemi sem se ponoči zglihal.
Noč topla, sneg ponoči držal ( zato priporočam, da se štarta zvečer ali popoldan iz Dravograda ) tako se manj vdira.
Imel nekaj težav okoli Šiklarice in Lovrenških. Namreč držal se sledi motornih sani ( največja in najbolj utrjena sled - da nisem zašel v sneg ). Ampak ta sled ni bila v skladu z markacijo.
Tako sem zaspal pr isledenju in se naenkrat znašel pod Šiklarico pri lovsjem domu Petelinovka ali Jelenovka. Se opravičujem bralcu za trenutno šlamparijo pri opisu prvih vtisov. Namreč pozabil kateri od teh dveh lovskih domov na gozdnih cestah med Pesnikom in Šiklarico je višje.
Kakorkoli, kolikor sem mentalno zaspal, ko sem se prepustil sledi motornih sani toleko sem moral potem fizčno vložiti v vzpon nazaj navzgor, da sem prišel na ravni pod Lovrenškimi jezeri. Kar mi je tudi koristilo, da se osvežim. Žal ponoči ne moreš fotkati ali se drugače predati lepoti tega področja.
Drug problem sem imel prek odneva. Markacija za Pohoroski bataljon ponikne. Iskal sem ter in verjemite se trudil. Ceno plačal tudi, da sem po eni nespluženi cesti zašel do točke, kjer sem naenkrat na obzorju pred seboj ugledal Roglin stolp. Ampak potem hvala Bogu, našel. Je zelo zvito in skrito. Bom opisal.
Na Osankaraici imel krepko kosilo. Me je zmanjkovalo že d Peska dalje. Ampak me je iskanje poti in zanimiva divja pot brvi Trije Žeblji proti Pohorskemu bataljonu zaposlila, da sem pozabil na lakoto.
Preko dneva se je vdiralo ( zato svetujem težji del ponoči ). Zvione, mi je po SMSu poslal pripročilu, kjer naj držim gazi Ninđe in njega izpred tedna. Seveda sem se tega držal. Prav čutil sem vsako njuno stopinjo. Gre pa za teren, ki ga tekači na MOPinem teku od Rogle do MB-ra
uživamo kot najlepši del. Tisti del izmenjave ceste in preklop v gozd na levo pri leseni tabli z rdečim napisom Osankarica.
Črno jezero v soncu. Pohorski bataljon 25. december obletnica, ko se na tem prostoru utaborijo in začno graditi zemljanke. 6 .januar ( torej ne polnih 14 dni kasneje ) obletnica obkolitve po bojda izdaji domačinov pripralvjeni po zvitem scenariju lokalnih Nemških varnostnih akterjev.
Tri do štiri leta že reden pohod iz MBra ponoči do prizorišča. No morda bo letos ta pohod obogatiti s krogom in povezavo Pesek - Osankarica ali kako drugače narediti krog.
Od Treh Kraljev na Areh ...zaključek...krasen.
Iz Treh Kraljev lep razgled na Haloško, Sotelsko in Celjsko kotlino ...meglena kapa iz katere gledajo vršiči Boč, Donačka, Plešivec.
Lepo vendar zelo naporno prečenje.Se mi zdi, da je to najdaljše prečenje Pohorja po kilometrih ob uporabi uradno označenih poti( Šisernikova pot, Enka , R markacija ). In zgleda, da ga pripelje tik pod stotko. Še nekaj malega dodamo pa imamo 200 kilometrsko avanturo Pohorje - Kozjak po Dravski dolini.
Sestop v Maribor, megla, hladno, trda in suha zamrznjena strmina. Popil dva kuhana vina v toplem vzdušju enega majhnega lokala pod Vzpenjačo. Ter na mestni BUS in domov.
Preko 3000 m višincev.
V Dravogradu in vzpon iz Dravograda, megla, mrzlo. Od lovskega doma se nebo odpre:
- zvezde, 3 četrtinska luna, zvezdni utrinki ( posebej na Mali Kopi, Jezerskemu vrhu ) in ne ne nekaj ampak prava invazija.
Psi na Dravograjskem Pohorju moji novi zavezniki...z vsemi sem se ponoči zglihal.
Noč topla, sneg ponoči držal ( zato priporočam, da se štarta zvečer ali popoldan iz Dravograda ) tako se manj vdira.
Imel nekaj težav okoli Šiklarice in Lovrenških. Namreč držal se sledi motornih sani ( največja in najbolj utrjena sled - da nisem zašel v sneg ). Ampak ta sled ni bila v skladu z markacijo.
Tako sem zaspal pr isledenju in se naenkrat znašel pod Šiklarico pri lovsjem domu Petelinovka ali Jelenovka. Se opravičujem bralcu za trenutno šlamparijo pri opisu prvih vtisov. Namreč pozabil kateri od teh dveh lovskih domov na gozdnih cestah med Pesnikom in Šiklarico je višje.
Kakorkoli, kolikor sem mentalno zaspal, ko sem se prepustil sledi motornih sani toleko sem moral potem fizčno vložiti v vzpon nazaj navzgor, da sem prišel na ravni pod Lovrenškimi jezeri. Kar mi je tudi koristilo, da se osvežim. Žal ponoči ne moreš fotkati ali se drugače predati lepoti tega področja.
Drug problem sem imel prek odneva. Markacija za Pohoroski bataljon ponikne. Iskal sem ter in verjemite se trudil. Ceno plačal tudi, da sem po eni nespluženi cesti zašel do točke, kjer sem naenkrat na obzorju pred seboj ugledal Roglin stolp. Ampak potem hvala Bogu, našel. Je zelo zvito in skrito. Bom opisal.
Na Osankaraici imel krepko kosilo. Me je zmanjkovalo že d Peska dalje. Ampak me je iskanje poti in zanimiva divja pot brvi Trije Žeblji proti Pohorskemu bataljonu zaposlila, da sem pozabil na lakoto.
Preko dneva se je vdiralo ( zato svetujem težji del ponoči ). Zvione, mi je po SMSu poslal pripročilu, kjer naj držim gazi Ninđe in njega izpred tedna. Seveda sem se tega držal. Prav čutil sem vsako njuno stopinjo. Gre pa za teren, ki ga tekači na MOPinem teku od Rogle do MB-ra
uživamo kot najlepši del. Tisti del izmenjave ceste in preklop v gozd na levo pri leseni tabli z rdečim napisom Osankarica.
Črno jezero v soncu. Pohorski bataljon 25. december obletnica, ko se na tem prostoru utaborijo in začno graditi zemljanke. 6 .januar ( torej ne polnih 14 dni kasneje ) obletnica obkolitve po bojda izdaji domačinov pripralvjeni po zvitem scenariju lokalnih Nemških varnostnih akterjev.
Tri do štiri leta že reden pohod iz MBra ponoči do prizorišča. No morda bo letos ta pohod obogatiti s krogom in povezavo Pesek - Osankarica ali kako drugače narediti krog.
Od Treh Kraljev na Areh ...zaključek...krasen.
Iz Treh Kraljev lep razgled na Haloško, Sotelsko in Celjsko kotlino ...meglena kapa iz katere gledajo vršiči Boč, Donačka, Plešivec.
Lepo vendar zelo naporno prečenje.Se mi zdi, da je to najdaljše prečenje Pohorja po kilometrih ob uporabi uradno označenih poti( Šisernikova pot, Enka , R markacija ). In zgleda, da ga pripelje tik pod stotko. Še nekaj malega dodamo pa imamo 200 kilometrsko avanturo Pohorje - Kozjak po Dravski dolini.
Sestop v Maribor, megla, hladno, trda in suha zamrznjena strmina. Popil dva kuhana vina v toplem vzdušju enega majhnega lokala pod Vzpenjačo. Ter na mestni BUS in domov.
Nazadnje spremenil tek_v_snegu, dne 15 Dec 2013, 10:33, skupaj popravljeno 1 krat.