Zadnje novičke

[spela*]

Tudi v Portorož sva šla s Kairosom, tudi na olimpijsko razdaljo.

Jaz sicer z nekaj dvoma - dan prej sem devet ur potovala iz Aten in sem bila precej izčrpana. Tako da sem zjutraj težko vstala. Dopoldne sva poskušala malo zadremati na plaži ob startu in izhodu iz plavalnega dela - ampak ker so se različne razdalje triatlona odvijale ves dan, ljudje pa se na obali derejo za svoje plavalne junake (kot da v vodi kaj slišiš ), je bilo to seveda nemogoče.

Pred startom pa je bilo treba nekako priti k sebi. Kokakola je pomagala.

Plavanje se mi je zdelo kar zahtevno: morje, slana voda, valovi. Plavali smo dva kroga in v drugem krogu sem se na koncu kar držala enega plavalca, ki je plaval prsno. Jaz bi sicer kravl plavala nekoliko hitreje, a ne bistveno in vedno sem morala ravno toliko popravljati smer, da sva se tem plavalcem znova srečala. Potem sem ugotovila, da je bolj racionalno, če se ga kar držim - glede na to, da plava prsno, se mi ni treba bati, da bo zašel z idealne poti.

Pri menjavi tokrat nisem pozabila na čelado.

Kolesarski del je bil sploh veliko bolj zahteven kot v Zagrebu en teden prej. Pet krogov, vsakič je bil pred obratom vzpon, ki je bil sicer kratek, ampak glede na to, da je bilo treba petkrat gor, je bilo še kar težko (posebej ker na začetku vzpona dejansko vidiš cel vzpon in se ti zdi, da ga je več kot v resnici ). Po obratu pa .... seveda spust. Nekaterim najljubši del koelsa, meni ne. Prvič sem se dol spustila kakih 25 km/h (po ravnem sem šla v povprečju hitreje). No, zadnjič pa sem dosegla celo maksimalno hitros 59 km/h, kar je zame toliko kot 300. Eni so seveda šli več kot 75 km/h ... Hm ...

Moj problem je, da na kolesu, sploh če so vzponi in spusti, ne pijem. Preprosto nočem izpustiti možnosti, da bi, če bi bilo treba, zavirala v sekundi. Tako da potem na tek pridem dehidrirana. Posebej zdaj, ko je bilo še precej vroče. Na začetku teka sem tako spila tri kozarce vode, da sem sploh lahko nadaljevala. In potem v vsakem krogu še kak kozarec ali dva. V zadnji (5.) krog sem prišla že skoraj normalno hidrirana. Takrat bi šele lahko začela teči.
Ampak pošteno povedano, sem bila cilja vesela.

[zz topka]

[nana]

Čestitke obema za uspešno "oddelan" triatlon

Moja Nataša je pa na žalost predčasno končala, saj je pohodila ježka, ko se je kobacala iz vode. Že med kolesarjenjem jo je potem bolelo in je po prvem krogu odnehala, saj tečt tako ali tako ne bi mogla. Bo pa drugič boljše

[spela*]

Mogoče še zanimivost: eden od tekmovalcev je imel s sabo ženo/partnerko/prijateljico, ki mu je štela kroge (v vodi sta bila dva, na kolesu in teku pa po 5).

[matej712]

mogoče zato https://www.youtube.com/watch?v=lWXEZa9fIhk

[paulo]

Tudi sam sem se letos udeležil svojega prvega sprint triatlona v Portorožu.
Čeprav s časom nisem bil zadovoljen sem dobil novo motivacijo za treninge.
Plavanje je bilo prava kontaktna borba. Od izbitih očal ,do razburjenja tekmovalca pred menoj ,ko sem ga skoraj zajahal pri poskusu prehitevanja. Za drugič vem kje se moram postaviti. Menjave so potekale brez problemov ,čeprav jih nisem vadil. Na kolesu pa slabo.
Bolje ni moralo biti po nekaj sto prevoženih letošnjih kilometrih. Nato pa tek, ki sem ga začel z muko po ubijajočem zadnjem klancu na kolesu. Tretji krog sem prišel do moči in začel pospeševati, nato sem do konca prehitel še nekaj tekmovalcev. Vendar je bilo prehitro konec tekaškega dela ,da bi lahko izboljšal slab čas na kolesu.Super je bilo in že imam v planu svoj naslednji podvig v triatlonu.

[raziskovalec]

Malo z zamikom še moje poročilo. Tale olimpik je bil zame nekaj novega (proga).
Malo poklepetam s Kairosom in Spelo*, pa smo že na startu.
Ugotovil sem, da sem plavalni softič in mi gre na živce triatlonsko "pretepanje"v vodi. Kakorkoli sem obračal iz linije, da bi se izognil gneči, vedno mi je nekdo križal pot ker je plul po popolnoma neoptimalni liniji. Popravljanje očal, (moj) prsni stil okoli boj, valovi, tok, vse mi je šlo na živce. Še moja odločitev da oblečem kratek neopren in ne hitrejšega dolgega, ki je ostal doma. Drugi krog je bilo malo bolje. Ura mi je crknila v vodi, tako da sploh nisem vedel kako slab sem bil. Potem pa v menjalnem prostoru odtečem kakšnih 20 m preveč mimo svojega kolesa, vrnem se in se pomirim. Ne se sekirat, tekma se je komaj začela.
Na kolesu je pa kar šlo. Tisti klanec je bil pa res zopren, je šlo pa dol hitreje. Najprej 45, potem pa vse hitreje in petič celo skoraj 70. Na ravnem po spustu sem celo brez problema držal boljše kolesarje in vozil v skupini. Kakšno udobje, v obratni smeri žal ni šlo.
Potem druga menjava, ki je bila boljša od prve in tek. Vročina udarja, en mlačen izotonik zataknem za dres in vsak krog se polijem z vodo in jo tudi pijem. Kar šlo je.
Na koncu po pregledu rezultatov ugotovim, da vseskupaj sploh ni bilo slabo. Prehitel celo dva iz tritlonskega kluba, ki sta vedno pred menoj. Celo v plavanju. Očitno smo vsi imeli podobne težave- In pretekel 10-ko pod 53 minut (upam, da je res bila 10-ka) kar mi na triatlonu ni uspelo že vsto let.
Na plavanju sem imel kapo od Ribe, na teku pa TF kapico. če bi obstajala obratna možnost bi se jo poslužil. No tale nastop za TF Riba je v seštevku uspel. Zadovoljen sem bil in veselim se naslednjega v Velenju.