Zadnje novičke

[Sončka]

Luštno je biti tekaški povratnik. Po dolgem času sem se namreč ponovno udeležila tekme. Tako sem progo zelo dobro poznala oziroma se mi je tako zdelo (v resnici pa sem stokrat mislila, da je že konec gozda, pa ga kar ni in ni bilo), pa ni bilo več tistega spraševanja, ali mi bo uspelo, ali ne.

Tako sem prvih pet kilometrov odtekla prav brezbrižno, ne misleč na morebitne posledice, potem se je pot zožila in smo v koloni tekli en za drugim, kar se mi je zdelo super v smislu, da si nabiram moči, da bom lahko potem, ko pridem iz gozda, hitro pobegnila in stekla v cilj.

V resnici pa pridem iz gozda in mi začnejo noge štrajkati, poleg tega si začnem govoriti, da je do cilja še neskončno dolgo in da težko, da bom zmogla. Potem pa pomislim, da to sploh ni več tek, ampak mrcvarjenje, se prisilim v višjo prestavo zgolj s trmo in pravzaprav zaradi lenobe, ker se mi ne da vleči kot smrkelj do konca. Če je bilo prvih pet brezbrižnih je bilo zadnjih šest z velikim naporom. Res je, da je popolnoma neumestno, ampak spomnila sem se opisa Ironmana, ki ga je opravil Runcajz in zdelo se mi je, da bi lahko identičen opis napravila tudi sama, da bi lahko na treh straneh opisala svoje muke in trpljenje današnjega dne, no današnjega teka.

Po lubenici, hrani in kopanju v Bohinjskem jezeru sem se počutila spet kot nova.

Bilo je res super in enkratno se mi zdi, da mi 12 km predstavlja zopet izziv.

[Forrest]

Rezultati: http://www.timingpoljane.si/wp-content/ ... nj_abs.htm

[spela*]

Bravo, Sončka!

[jurkokafro]

Na tem teku sem bil pred nekje sedmimi leti, letos pa sva se s kolegom spet odločila, da skupaj z otroci in boljšima polovicama obiščemo ta prelepi košček Slovenije.

Začel sem bolj v ozadju, 500m precej počasi. Nato sem pospešil in prehitel kar nekaj tekačev, tako da sem se v gozdu že priključil koloni, ki je tekla en tak fajn tempo, ki mi je ustrezal in sem nabiral moči do konca gozda. Prehitevanja sem se izogibal v tem delu.

Ob prihodu na rob jezera, ko se pot razširi, pospešim tempo in tako skoraj do cilja. Zadnji km se je sicer malo poznalo, da je bil tempo prej rahlo prehud ampak brez večjih težav pritečem do cilja. Čas precej nad pričakovanji, prav tako končno 79 mesto absolutno (od cca. 450), sem še danes vesel

Najlepše pa je sledilo - pasulj (repete po želji), karavana domačih pivovarn (odlični okusi, prvič sem probal dimljeno pivo, ki ima okus še najbolj po ražnju ), kopanje v jezeru (en fotr je rekel otroku, da gredo v vodo samo zmešani ) in kampiranje v kampu ob jezeru. Za kresno noč je zmanjkalo moči pa tudi otroci so še malo premajhni, tako da to še ostane za naslednje leto

Čestitke seveda tudi organizatorjem za odlično organiziran tek.

[raziskovalec]

Tudi jaz sem užival na tej tekmi v najbolji družbi. Jezero je bilo (pre)mrzlo za daljše kopanje, pa smo jo mahnili še na Bled, kjer je bilo malo topleje.
A ja, moj rezultat je bil na nivoju mojih tekaških začetkov.