Na šenčurskem izzivu sem bila že šestič, se pravi, da sem bila na vseh.
Iz tega sledita dva možna sklepa:
a) Tek mi je tako všeč, da ga nočem zamuditi.
b) Tek je tako zanič, da pridem samo zato, da lahko potem vse skritiziram.
Pravilen odgovor je seveda a.
Čeprav se mi je zdelo, da je bilo letos na teku manj ljudi kot lani, je bila konkurenca vseeno zelo huda. Res hiter tek je to.
Sama sicer nisem šla tako hitro, ker se mi en teden po Berlinu ni dalo (ne vem, kako mi je to uspelo lani, ko sem prav tako teden po Berlinu v Šenčurju tekla minuto in pol hitreje kot letos). Vseeno se mi je zdelo, da tečem kar dobro, vse do trenutka, ko me je z lahkoto prehitela tekačica v opankah.
Res lep tek, tako da upam, da bodo šenčurski vladarji spoznali, da njihov kraj od tega vseeno nekaj ima in da cestna zapora ni tako huda katastrofa. Lani sva po teku s Kairosom skupaj s Sončko in Raziskovalcem šli obiskat tamkajšnjo slaščičarno, kjer smo nekaj malega tudi zapravili - česar pa ne bi, če tega teka ne bi bilo, ker v tem primeru v Šenčur sploh ne bi prišli! Tako.
