V sobotno jutro se prebudim z glavobolom.Vnetje sinusov.Kot običajno pred tekaško preizkušnjo pošiljajo možgani nekakšna sms sporočila v slabe točke svoje telesne naprave,ki je moja oseba.Oranžni alarm.Namesto da bi "brusil cepin za v gore"se otepam pomislekov in slabih spominov.V noči na nedeljo se stopnja ogroženosti poviša na rdeči alarm:vnetje mehurja in na vodo hodim redno kot vlak za Borovnico.Na vsako uro.Zjutraj vstanem kot da bi bil na after Martin party,ki sem se ji včeraj zvečer odpovedal.Ampak za Nanosom se sveti in noge so še kar čvrste.Pojem dve jajci in začnem piti sirotko,kar se kasneje izkaže kot vrhunska Magna Purga kombinacija.Na slovenskem Krasu pa že sonce in preklic alarma.Palmanova, evo mene na edini letošnji polovici.Po hitro opravljeni registraciji(bravo organizator)se z vso silovitostjo najavi rezultat prehranske kombinacije, in jadrno poiščem običajne plastične zaboje,v katerih si obetam odrešitev.A glej ga vraga,italijani se spet pokažejo kot ljubitelji"čučavcev".Na srečo imajo vrata normalno kljuko,pa še dovolj blizu je.Postavim se v ekstremno smukaško držo,ki se izkaže za vrhunsko fiziološko vajo.Začutim olajšanje tudi v sinusih.No, pa se gremo ,v skladu s prvo tekaško zapovedjo,še malo ogret.Seveda v samotni del Palmanove,kjer se znebim še zadnjih kapljic rumene telesne tekočine.Ta predel mesta je kar pogosta tarča sotekačev,ki imajo raje kot klavstrofobične plastične zaboje neposreden stik z naravo.Potem pa že grozna dilema:naj startam v levo ali v desno.Odmislim politično prepričanje, a se spomnim domorodca v dalmatinski Zagori(!),ki mi je pred leti na vprašanje o pravi smeri odgovoril:"na desno,u životu uvijek na desno!"Takrat sem sicer zamomljal nekaj o vrtenju v krogu (in hitro odpeljal),a za tekaške potrebe sklenem upoštevati nasvet.Postavim se na štart blizu mladeničev z modrimi baloni,na katere je nek provokator napisal številko 1.40.Po ženinem nasvetu,ki se z leti vedno bolj ukvarja z nekimi mejnimi znanostmi,začnem vizualizirati progo.Ne predelam niti začetnega kilometra,ko zraven sebe vizualiziram privlačno telesce komplementarnega spola s povsem drugačnimi baloni(št.4)

.Pa je šla koncentracija.

Prvi del proge je veleslalomski.Ko pridem na prvo ravnino kmalu opazim,da so modri baloni s provokativno številko hitrejši,kot bi si človek mislil.Ampak do dobre polovice polovice jih oko še nekako sledi,noge pa kot da bi se pisal Ivan Cankar,ki ravno opisuje tek za vozom.No,pa pride tudi ovinek,kjer se cesta obrne nazaj proti Palmanovi,modri baloni se dokončno stopijo z modrim nebom,Cankarjev voz dobi nepričakovan pospešek,jaz pa pričakovan pojemek.Možgani izgubljajo nadzor nad nogami,dobim celo sms iz Centra za počasno hojo,a Center za trmo je tokrat močnejši.Zadnja dva kilometra pa v pritlehno veselje 1991 nacional-možganske vijuge celo prehitevam.Cilj

in moja prva misel

,za katero se tekom časa izkaže,da ni bila zadnja

.Ampak tista 01 sekunda nad petimi kilometerminutami ...mi pa še zdaj ne da miru.Bo že videla naslednje leto!
L'PU JE BLU..ŠE BU' L'PU
.