- 03 Okt 2015, 22:30
#341704
Še en istrski trail, s petimi različnimi teki. Sam sem »prešaltal« iz 73 na 42, zaradi vnetja kite daljšega peroneusa, ki sem ga fasal na SLOtrailu. Zaradi nevihte so štart daljših tekov prestavili na 8.30, ko smo se zagnali v še vedno bliskajoče pobočje nad Rabcem. Glavni favoriti kmalu potegnejo, dež pojenjuje, vzpon proti Labinu pa je precej moker in drseč, prav tako spust proti morju. Sicer je proga kar lepa, predvsem ob morju, kjer so vsa čutila na max. obratih. Na polovici proge sem zaostajal minuto za drugouvrščenim, počutje pa super, čeprav sem že čutil posledice vnetja v stopalu. Kmalu po Bartićih prvi kiks - oznak dobesedno zmanjka v razdalji 800m in nekaj minut je šlo po gobe zaradi iskanja poti. Še vedno tretji slepo (neumno) zaupam svojemu predhodniku, ki ga imam 50 m pred seboj. Še opazim ne, da je oznak na asfaltu zmanjkalo, pridem do pokopališča na glavni cesti proti Labinu in se obrnem (drugouvrščeni pa kar direkt v Labin po cesti – dobro je profitiral!), vrnem se na mesto napake (GPS sled mi doma pokaže dobre 3km in nekaj višinca dodatka). Zaženem se po progi in do Labina po razgibani poti prehitim 4 tekmovalce, med tem se poti lepo sušijo, do zadnje okrepčevalnice, kjer sonce že dobro »šopa«, dohitim četrtega, sledi makadamski klanec, zadnji večji vzpon, ki pa sem ga povišal za več kot 100 višincev. Na tem mestu naj bi zgrešilo več tekmovalcev (tudi moja žena na 21km), problem je bil, da so na makadamu do vrha bile nekakšne rdeče oznake, ki so nas zavedle. Na koncu makadama popolnoma zmeden nadaljujem po markirani poti, pridem po zelo nerodni stezi do nekega vrha (točke), kjer se spet obrnem in po 20 min pridem nazaj na točko, kjer sem zgrešil - tokrat je bil tu eden od organizatorjev, ki je prišel z avtom označit sporen odcep (opozorili naj bi jih tekmovalci 21km). Še ena smola je bil bidon, ki mi je že prej spuščal in me pustil brez pijače cca. uro do cilja, žeja je pa že fajn tolkla. Čustev v tem trenutku bolje, da ne opisujem, korak za korakom se začenjam spuščati, po nekem času me dohiti suvereni zmagovalec 53 Aljoša, ki se mu kake 2km »prišlepam«, vendar ga ne morem držati do cilja. V spustu na bolečine ne mislim, skušam uživati ob morskem vzdušju, vreme je idilično, v cilj pridem kot peti. Namesto 41,6 sem jih nabral skoraj 47 in 250 dodatnega višinca, tako da bi lahko bil zadovoljen, a me spet prevzame jeza in pokvari vzdušje cilja. Zavedam se, da sem si sam kriv, vendar je bilo mestoma res slabo označeno, čeprav moram organizatorja pohvaliti za nivo tekmovanja, pohvale prijaznim prostovoljcem, lepa proga, soliden darilni paket. Na koncu še na hitro v »frišno« morje in nazaj v SLO. Rane bomo lizali jutri.
