Dobro, da si načel tole temo, kajti že nekaj časa sem imel namen napisati o starih supergah in kako sem se jih znebil.
Vedno imam problem, kako se znebiti starih superg, ker je najpomembnejša njihova značilnost neznanski smrad. Z enim parom sem imel še posebne preglavice in v izogib nevšečnostim, ne bom povedal katere firme so bile. Najprej sem jih pustil v omari, a so tako smrdele, da so se vsi sosednji čevlji, škornji, sandale in ostala obuvala navzela žlahtnega vonja in se skrčili za številko ali dve. Zaradi tega sem superge odnesel na balkon, kjer so se posušile vse rože v cvetličnih lončkih, lončki pa so pokali, kot bi mlatil po njih s palico. Ograja balkona se je ukrivila, garnitura stolov in mize pa je poskakala z balkona na dvorišče. Zato so mi copate vrgli čez balkon na vrt, kjer pa so takoj zgnili paradižniki, solata je počrnela, redkvice pa so tako pekle, da so iz njih proizvajali klorovodikovo kislino, rožam so odpadali cvetovi, kjer pa so ležale copate, je izginilo normalno rastlinje, pognala pa je trobelika, siva plesen in zelena mušnica.
Superge sem hotel nato dati v pralni stroj v kopalnici, pa so zaradi smradu odpadale ploščice s sten, popokala so ogledala, umivalnik pa se je odtrgal od stene in hotel pobegniti skozi vrata. Žarnice v lučeh so samo brlele, okna pa so se zarosila. Najdalj je vzdržala školjka, ki se je končno od sramu vdrla v tla, ker ji še nikoli ni uspelo tako smrdeti kot mojim supergam. Komaj sem pognal pralni stroj, se je zapacal programator in pri priči je crknil motor. Smrdelo je tako, da so v kanalizaciji pocrkale podgane, miši, ščurki, stonoge, strigalice in vsa kanalska zalega vse do čistilne naprave.
Take škode si nisem mogel več privoščiti, zato sem superge odnesel v gozd, da bi jih nekje odvrgel. Našel sem neko duplino in jih potisnil vanjo, a jih je dihur, čigar duplina je bila, takoj vrgel ven, obenem pa še močno bruhal, kar mu je povzročalo velike preglavice, saj je zaradi mojih superg imel nataknjeno plinsko masko na obrazu. Obenem je klical na komunalo in naročil deratizacijo svoje dupline. Kače so se poskrile, klop, ki se je nevede zažrl v supergo je dobil najprej borelijo, nato pa še meningitis. Da ne bi prišlo do kakšne hude tragedije, sem odnesel superge na mestno smetišče.
Ko sem jih odvrgel na odlagališče odpadkov, so najprej štrajkali smetarji in zahtevali povečanje plače zaradi otežkočenih pogojev dela. Podgane, ki so imele na smetišču stalno prebivališče, so se odselile v druge občine in države. Dva klošarja, ki sta živela na smetišču, sta odšla, si našla službo in raje garala na najslabše plačanih delih, kot da bi živela v smradu superg. Smrad se je razširil po svetu in smrdelo je do neba, smetarji so poklicali gasilce, ki pa so navajeni gasiti požare in žejo, smradu pa niso bili kos. Navsezadnje je prišel bataljon metalcev ognja in vsi naenkrat so ustrelili v superge, takoj nato pa vrgli nanje še nekaj ton napalma, nitroglicerina, trinitrotoluola in majhen jedrski izstrelek ter pametno bombo.
Iz superg se je izvil tanek visok steber temnega dima poleg kupčka, ki so bile prej tekaške copate, pa se je izvil dolg in težak vzdih. Ta vzdih je bil moj, kajti marsikateri kilometer sem pretekel z njimi. Dobri copati sta bili. Na smetišču pa je začel padati dež, ki je opral ostanke superg, nato je posijalo sonce in potegnil veter, ki je razbistril ozračje in postavil stvari na svoje mesto.
Si kaj pomislil na "obnovo avtoplaščev" pri kakšnem vulkanizerju.. 