Ker ni bilo ne Valentine, ne Bojana, bom pa jaz napisal kakšno besedo več o včerajšnjem dogodku, čeprav jima po profesionalnosti ne sežem niti do kolen.
Po jutranji Šmarnci, popoldanskih zlatih orlih, sem bil zvečer tudi del dogajanja na Krvavcu.
Družina Udovič, moj poklon za odlično izpeljavo prve ponovitve te edinstvene tekme pri nas. K veličini dogodka je prispevalo tudi lepo vreme in masovna udeležba.
Kot star ziheraš sem se držal navodil in že pred tretjo uro opravil formalnosti na spodnji postaji gondolske žičnice. Ker je bil dan lep, se je na strminah Krvavca trlo ljudi, zato jo od zg. postaje mahnem peš po cesti do plaže, katera ima zares pravo ime. Zleknem se v ležalnik, kjer brez kreme kar nekaj časa uživam na toplem soncu. Ob pol petih deponiram v hotelu nahrbtnik in se po robu smučišča podam na štart. Janez da znak in dve veliki skupini tekmovalcev se poženemo proti 500 m višje ležečemu Zvohu. Ker so bili znežni pogoji veliko boljši kot lani, smo vsi po vrsti izboljšali lanski rezultat. Kapo dol obema Simonoma za zares neverjeten rezultat.
Po trasi vzpona se spustimo do plaže, kjer nas čaka druženje, malica in podelitev najboljšim.
Ob samih plusih moje ostro oko

ni našlo večjih pomanjkljivosti, razen kakšnega trdega fižola v pasulju in kitajskih bakel, ki jih ob povratku ni bilo več
Se bom pa po dolgih letih znova našemil, saj bo v torek prav prišla dihalna maska, ki smo jo dobili v darilnem paketu. Njen prvoten namen namreč pri meni ne pride v poštev, saj mi še brez nje v strmini primanjkuje zraka.
Škoda, ker je Mile zaradi ¨kategorij¨ obupal, pogrešal pa sem tudi moje Stržane, upam, da jih ni zaustavila kakšna kolektivna driska.