Zadnje novičke

[tomaz.zupancic]

IZZIV!

Nedvomno se boste strinjali, da je ena od najtežjih nalog, kako sestaviti trening v tednih pred najpomembnejšo tekmo.Spremembe v treningu navadno opišemo z izrazom " popuščanje " ali pa govorimo o brušenju forme.Pri popuščanju v treningu gre za zmanjševanje najmanj ene spremenljivke.Če vse naredite prav, boste s takim brušenjem forme povečali dosežke; če se zmotite, lahko sami sebi vzamte tisto, kar bi vam povsem naravno pripadalo po dobro zasnovanem in uresničenem programu treniranja.
Bistvo brušenja forme temelji na dinamični povezanosti treninga, stanja kondicijske pripravljenosti, utrujenosti in dosežka.Poleg tega da s treningom razvijamo kondicijo, pa z njim prikličemo tudi utrujenost.
Zato športnikove sposobnosti, da nastopi optimalno, ne določe le njegova gibalna in funkcionalna pripravljenost, ampak tudi stopnja utrujenosti.Ko treninško obremenitev zmanjšamo, utrujenost na srečo " hlapi " hitreje kot pripravljenost in tako dosežek raste.Lahko torej rečemo, da je cilj vseh postopkov brušenja forme oz. neposredne priprave na tekmo zmanjšati utrujenost in ohranjati čimboljšo pripravljenost.
Medtem ko se v glavnem strinjamo, da je treba pred pomembnimi tekmovanjem v treningu popuščati, pa je še precej dvomov glede tega, kako najbolje upravljati s tem fiziološkim dejavnikom.

Vir: VRHUNSKI DOSEŽEK november - december 2003

Zopet kaka zanimiva informacija za koga!
No nadaljevanje pa še sledi.
ČAO!

[tomaz.zupancic]

ZMAGOVALNA FORMULA!

Kritična razčlemba kaže:
1) da vsaj kar zadeva ciklične discipline, ki trajajo od 30s do nekaj ur, uspešno brušenje forme obsega naslednje:
1. Znatno zmanjšanje količine šibko in srednje intezivnega treninga.

2. Ohranjanje zelo intezivnih obremenitev, tj. enakih tekmovalnim ali ceo večjim.

3. Daljši počitek med serijami in ali ponovitvami, s čimer se zmanjša težavnost enot treninga.

4. Minimalno zmanjšanje pogostosti treniranja ali pa sploh ne.

5. Popuščanje v treningu traja od 4 do 21 dni.

6. Treniranje vsebin, ki so glede na tekmovalne zahteve popolnoma specifične.

DODATNE SESTAVINE:
Zgoraj naštete značilnosti so samo temelji uspešnega brušenja forme.Upoštevati je treba tudi športnika, šport, disciplino, vsebino treninga in druge dejavnike.

Vir:VRHUNSKI DOSEŽK november - december 2003 ( nadaljevanje prejšnega teksta )

[Vlajko]

Hvala, Tomaž.

Nekaj takega sem potreboval .... Še nadaljuj v to smer, mogoče kaj v smeri manj izkušenih tekačev, ki so, kao, "na trnih" pred tekmo....

PS: Morda sem bil površen pri branju foruma "za nazaj" pa je o temu že kaj napisanega. V tem primeru bi prosil kakšno dobro dušo, da me (nas) usmeri na ustrezen link.

[tomaz.zupancic]

Ali naj bo brušenje forme specifično za disciplino?

Minevanje pripravljenosti in utrujenosti se spreminja glede na primarne fiziološke procese posamezne športne discipline.Medtem ko se - potem ko zmanjšamo količino aerobnega treninga - dejavnost oksidativnih encimov in volumen krvi zmanjšata dokaj hitro, pa se živčna utrujenost, povezana s treniranjem moči ali hitrosti, po razbremenitvi umika počasneje.To postane pomembno, ko razmišljamo o času med zadnjim težkim treningom in pomembnim nastopom.V splošnem se trenerji strinjajo, naj bo za kratkotrajne intezivne obremenitve ( npr. dviganje uteži in šprint ) a čas daljši kot za discipline, kje je dosežek predvsem odvisen od maksimalne aerobne moči in vzdržljivosti.Zdi se tudi, da je za dolgotrajne ciklične discipline ( npr. cestno kolesarske dirke, triatlon )najbolje, da popuščanje v treningu ne traja predolgo in da količino treninga ne zmanjšamo tako močno kot pri disciplinah, ki sodijo v srednje proge ( npr. tek na 1500m, zasledovalna vožnja na velodromu ).

KAKO INTEZIVNO JE " ZELO INTEZIVNO "?

Osnovno pravilo specifičnosti govori, da moramo intezivnost v času brušenja forme nastaviti tako, da zrcali glavno prvino dosežka v izbrani disciplini.Zato bi morala biti intezivnost v disciplinah, ki zahtevajo dolgotrajno vzdržljivost, submaksimalna ( 80-95% VO2max ), maksimalna ( 95 - 105%VO2max ) v disciplinah, kjer je glavni dejavnik aerobna moč, nad - maksimalna pa v disciplinah, kjer sta pomembni anaerobna moč ali kapaciteta.Pomembno je, da v tem času treniramo tudi tekmovalni tempo.Če tekač želi 10km preteči v 31 minutah, bi moral v času neposredne priprave na tekmo teči s hitrostjo 19,35 km/h ali 3:06 min/km.
Tako pojmovanje je podprla raziskava na Univerzi Vzhodne Karoline ( ZDA ), kjer je 8 tekačev svojih običajnih 70km na teden za 1 teden zmanjšalo na 10,4km intervalnega treninga in 11km ogrevanja in iztekanja.Intervalni trening je obsegal 400m razdalje v tempu njihovih trenutnih tekmovalnih sposobnosti na 5km ( 8 tekov 1.dan, 5 tekov 2.dan 4 teki 3.dan ).Med teki so počivali ali hodili in začeli naslednji tek, ko se jim je frekvenca srčnega utripa zmanjšala na 100 - 110 utripov v minuti.
Brušenje forme so zaokrožili s tekmo na 5km.Medtem ko kontrolna skupina ni napredovala, je 8 atletov, ki so opravili na intervalih zasnovano brušenje forme, v povprečju izboljšalo čase za 29 sekund, v gospodarnosi teka so napredovali za 6 odstotkov.
Dodatna prednost takih treningov tekmovalnega tempa je v tem, da v dnevih pred nastopom tekač večkrat ponavlja nalogo, ki ga čaka na tekmi, to pa mu koristi tako v fiziološkem ( živčno - mišično prilagajanje ) kot psihološkem ( samozaupanju ) smislu.

Ekola iz iste revije pod istim člankom:

VIR: november - december 2003


ČAO!