- 10 Feb 2015, 21:10
#334928
Ta tema je že nekako zamrla, zato sem odločil, jo nekoliko spraviti k sebi (na srečo se precej laže spravim laufat kot pa pisat:). Že kar nekaj let zbiram slovensko tekaško literaturo, tako se je do sedaj na knjižni polici (zraven bolj ali manj vseh številk obeh slovenskih tekaških revij) nabralo že nekaj knjig s tekaško tematiko. Bolj ali manj po vrstnem redu so si sledile:
1. Ultramaratonec (Dean Karnazes). To je bila prva tekaška knjiga, ki sem jo prebral že pred kar nekaj leti. Spomnim se še, ko mi je znanec med tekom priporočil to knjigo. Mogoče bi z današnjega vidika res knjigo res lahko opredelil bolj v stilu propagande ameriškega super-junaka, vendar so bili v tistem času občutki ob knjigi izključno dobri. Osvežujoči. Sploh za nekoga, ki je nekajkrat na teden tekel po 6km, in še to seveda samo ob ugodnem vremenu. Je bilo zanimivo izvedet, da obstajajo tekači, tam nekje, ki jih ne moti vreme, mraz, tema in še vrsto drugih nadlog. Prva knjiga (ki se jo verjetno tudi zaradi tega najbolj zapomni:), a ne zadnja.
2. Rojeni za tek (Christopher McDonald). Druga po vrsti. Odlična zgodba. Po zaužitem Karnazesu je bilo tukaj občutiti trohico razočaranja, čeprav je, objektivno gledano, tale knjiga najverjetneje kvalitetnejša. A vsake oči imajo svojega malarja. Zanimivo je bilo pričakovanje, kaj se bo izcimilo iz srečanja s Tarahumarami, vpletanja Scotta Jureka ter predvsem soudeležba avtorja, običajnega smrtnika, v končnem epskem tekaškem obračunu.
3. Jej in teci (Scott Jurek). Težko pričakovana knjiga legende. Povsem drugačen od že nekoliko bahaškega Karnazesa, s katerim ga druži skupna točka travm iz otroštva. Zanimivo branje od začetka do konca, ob tem pa še nekaj vegetarianskih nasvetov. Zanimivo se dopolnjuje s knjigo Rojeni za tek. Preprost, iskren in nekoliko zadržan avtor.
4. Teči ali umreti (Killian Jornet). Za moj okus precej preveč samovšečna knjiga, ki mi je delovala kot akcijski film s specialnimi efekti in bolj borno zgodbo. Mogoče je na to vplivala tudi rosna starost oz. mladost avtorja, ali pa gre samo za moj okus.
5. Delaj, teci, živi (Samo Rugelj). Odlična stvaritev. Povsem nekaj drugega od prej opisanih knjig, kjer so glavni protagonisti na meji supermanstva, tu avtor opisuje svoje muke med doseganjem maratonske vzdržljivosti. Se prepoznamo v tem. Tudi po geografskih zapisih: tek preko golovca v vseh možnih variantah, Orle.. (sedaj sicer že nekaj let sicer v drugem koncu Slovenije, je pa tekaško preganjanje po Golovcu gotovo ostalo v lepem spominu). Zelo samokritično in pronicljivo, lepi vložki drobcev osebnega življenja.
6. O čem govorim, ko govorim o teku (Haruki Murakami). Hm, Še ena knjiga, o kateri se po nekaj letih ne spomnim praktično ničesar. Verjetno mu delam krivico. Bom vesel, če me kdo opomni. Nekoliko bolj zahteven pisatelj, bi blo potrebno večratno branje, ki pa se ga, priznam, nisem lotil.
7. Ultraman (Rich Roll). Še en izmed supermansko obarvanih izpovednih romanov, vendar zelo prijeten in lahko berljiv. Hkrati tudi še ena spodbuda brezmesnega načina prehranjevanja in raznih smoothijev.
8. Neskončne ceste (Dušan Mravlje, Marjan Raztresen). Starejša knjiga o naši ultraški legendi. V primerjavi z novejšo izvedbo, se taprva bere nekoliko težje oz okorno, vsekakor pa je zelo zanimiva.
9. Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto (Toby Tansen). Dokumentarni vpogled v življenje kenijskih tekačev. Na kratko: no place for soft men. Prevod: nikar ne poskušajte tega doma
10. Od Jogginga do maratona (Jeff Galloway). Dokaj težko dosegljiva knjiga, zato sem pred nekaj leti najprej dobil hrvaški prevod, lani pa še slovenskega. Prva izmed t.i. trenerskih knjig, ki vsaka daje svoje napotke k boljšemu, bolj varnemu in hitrejšemu teku. Od vseh knjig, ki sodijo v ta sklop, mi je bila ta najbliže.
11. Trening za maraton, znanstveni pristup (Enrico Arcelli, Renato canova). Sicer hrvaški prevod. Knjižica z znanstvenim pristopom do maratonskega treninga.
12. Tek – Moja norost (Boštjan Fon, Dušan Mravlje). Novejša knjiga, ki na bolj dostopen način opisuje prigode našega ultratekača in se bere zanimivo od začetka do konca. To pa je že skoraj obvezno čtivo za vsakogar tukaj.
13. Pravilna vadba za polmaraton (Andreas Butz). Knjižica z nanizanimi osnovnimi dejstvi tekaške vadbe. Nič takšnega, kar ne bi prebrali prej že ničkolikokrat.
14. Zdravi in aktivni – Tek (Owen Barder). Žepnica o teku. Morda za na plažo, za kaj več pa malo težje.
15. Velika tekaška knjiga (Herbert Steffny). Še ena izmed tekaških biblij, pri tej je vsaj obseg biblijski. Moram priznat, da sem precejkrat prekinil branje in vmes prebral kaj bolj prijetnega. Sicer priročen vir informacij, vendar v internetnem času knjižne enciklopedije izgubljajo na pomenu. So pa vmes nanizane zgodbe o tekačih, ki nekoliko popestrijo, sicer precej monotono branje.
16. Tekma za življenje. (Ruth E. Heidrich). Ponovno izpovedni roman in zanimivo branje, ki premore ogromno volje, tako pri teku kot izven njega. Polovica popoldneva in zadeva je prebrana.
17. Ultrablues (Boštjan Videmšek, Samo Rugelj, Žiga X Gombač). Nekakšno nadaljevanje knjige Delaj, Teci, Živi, kot logični napredek iz maratona v ultro. Trije protagonisti, ki vsak ločeno zaporedno prispevajo odlomke o skupni zgodbi o Zionu. Videmškova brezkompromisnost kar žari, pa naj piše o tekaškem divjanju ali potikanju po kriznih žariščih. Rugelj se prijetno bere kot že v prejšni knjigi in da tudi tu osrednji pečat (navsezadnje kapetan). Gombač se mene osebno najmanj dotakne.
18. Bela dama (Jasmina Kozina Praprotnik). Še ena naša legenda. Zelo priporočam to knjigo. Bral sem jo lani, v času okoli lj maratona, je brez dvoma dobra vzpodbuda. Čestitke tako Heleni, kot avtorici knjige, za idejo in izvedbo.
19. Sproščeni tek (Wim Luijpers, Rudolf Nagiller). Tele knjiga pa me, blago rečeno, ni navdušila. Me zanima, če bo še kdo dal mnenje. Seveda je zmernost pomembna, vendar je tu malodane pretirano izpostavljena.
20. Tek za življenjem (Mitja Duh). Zaenkrat zadnja prebrana knjiga s tekaško tematiko. Prisrčen izdelek zasavskega avtorja, brez kakršnegakoli olepševanja. Čestitke!
Tako, pa sem se komaj prebil skozi. Sicer bi bilo bolje opisati občutke ob branju knjig sproti, vendar je blo zdaj bolj kampanjsko. Upam, da kdo kaj dopolni.