- 18 Jan 2017, 19:00
#352952
Lep pozdrav vsem skupaj.
Dobro leto je minilo od zadnjega mojega posta v tej temi.
Vzel sem si leto dni pavze, predvsem zaradi tega, da sem izpolnil življensko željo.
Mojo vikendico sem uredil v bivalni vikend, zaradi tega sem praktično celo leto preživel na njem.
Vedel sem, da mi bo vzelo vsak moj prosti trenutek. Šport sem omejil na minimum, nekaj malega sem se rekreiral edino v službi. Tekmovanja sem obesil na klin. Udeležil sem se edino "Jesenskega teka Štatemberg", vojaškega teka.
Sedaj se počasi vračam na stara pota. Rekreiram se (ne treniram; ali ni tako Vencelj ) 3 - 4 krat na teden. Izključno v službi. Počasi, z užitkom...
Ni pomembna več hitrost, niti razdalja. Pomembno mi je še edino, da se razgibam, da se potem dobro počutim. Dvakrat na teden grem v naš fitnes v vojašnici. Najprej dobre pol ure orbitreka, nato dobre pol ure vaj za moč na fitnes napravah. Ostali dan ali dva preživim v hribih. Kombinacija teka in hoje.
Ne potegne me več ravninski tek in asfalt.
Rajši imam naravo, brezpotja, sledi živali... Ni pomembno vreme, temperatura, podlaga. Niti ure več ne uporabljam.
Pomladi, ko se bo zima poslovila, bom spet zajahal svoje kolo, in spet bova skupaj letela, svobodno, kot ptica v zraku... kamor naju bo želja zanesla, upam...
Tekmovanja; ni ne denarja, ne časa za to. Mogoče "Trail maraton"?
Vse skupaj je mogoče posledica tega, da nisem več mlad, da telo ni več to, kar je bilo pred leti. Včasih je treba poslušati lastno telo, ne pa riniti z glavo čez zid.
Nisem vas pozabil, dragi prijatelji. Prijetno mi je bilo družiti se in tekmovati z vami. Pogrešam vas.
Mogoče se vidimo na kakšni gozdni potki, v hribih, ali kje drugje v naravi. Pa da kakšno rečemo. Mogoče na kakšni tekmi...
Lep pozdrav in mnogo užitkov v gibanju!
Mišo
Dobro leto je minilo od zadnjega mojega posta v tej temi.
Vzel sem si leto dni pavze, predvsem zaradi tega, da sem izpolnil življensko željo.
Mojo vikendico sem uredil v bivalni vikend, zaradi tega sem praktično celo leto preživel na njem.
Vedel sem, da mi bo vzelo vsak moj prosti trenutek. Šport sem omejil na minimum, nekaj malega sem se rekreiral edino v službi. Tekmovanja sem obesil na klin. Udeležil sem se edino "Jesenskega teka Štatemberg", vojaškega teka.
Sedaj se počasi vračam na stara pota. Rekreiram se (ne treniram; ali ni tako Vencelj ) 3 - 4 krat na teden. Izključno v službi. Počasi, z užitkom...
Ni pomembna več hitrost, niti razdalja. Pomembno mi je še edino, da se razgibam, da se potem dobro počutim. Dvakrat na teden grem v naš fitnes v vojašnici. Najprej dobre pol ure orbitreka, nato dobre pol ure vaj za moč na fitnes napravah. Ostali dan ali dva preživim v hribih. Kombinacija teka in hoje.
Ne potegne me več ravninski tek in asfalt.
Rajši imam naravo, brezpotja, sledi živali... Ni pomembno vreme, temperatura, podlaga. Niti ure več ne uporabljam.
Pomladi, ko se bo zima poslovila, bom spet zajahal svoje kolo, in spet bova skupaj letela, svobodno, kot ptica v zraku... kamor naju bo želja zanesla, upam...
Tekmovanja; ni ne denarja, ne časa za to. Mogoče "Trail maraton"?
Vse skupaj je mogoče posledica tega, da nisem več mlad, da telo ni več to, kar je bilo pred leti. Včasih je treba poslušati lastno telo, ne pa riniti z glavo čez zid.
Nisem vas pozabil, dragi prijatelji. Prijetno mi je bilo družiti se in tekmovati z vami. Pogrešam vas.
Mogoče se vidimo na kakšni gozdni potki, v hribih, ali kje drugje v naravi. Pa da kakšno rečemo. Mogoče na kakšni tekmi...
Lep pozdrav in mnogo užitkov v gibanju!
Mišo
Kar me ne ubije, me okrepi!