Letos sem bil, pri mojih 32-tih letih, desetič zaporedoma na dogodku Ljubljanski maraton. Moje pretečene razdalje po letih so sledile lepemu vzorcu: 10-21-21-21-42-10-21-21-21-42. Vsako leto sem nekaj dodal na pripravljenosti, počasi, a konstantno (cca. časi na hitro: 50', 1h46', 1h43', 1h39', 4h26', 45', 1h34', 1h29', 1h27', x:xx (v nadaljevanju). Se pa z letošnjim tekom predvidoma za nekaj časa poslavljam od tega dogodka, med drugim tudi zaradi omenjenih štarnih con, vendar bi se k temu še vrnil kasneje.
Moja sezona splomladi se je začela z željo, da na tokratni 42km preizkušni (ki je sledila iz preteklega vzorca) ne odpovem tako kot sem leta 2012. Takrat je šlo sicer za kombinacijo mnogih faktorjev: zunanjih (sveže zapadel sneg in temperatura komaj nad ničlo), notranjih (prvič na taki razdalji ter pretirana samozavest in tempo v prvem krogu, ter primerjanje tempa s polovičkarji: »tale debela teta pa že ne bo hitreje tekla kot jaz«), ter višjo silo (na 28km sem preprosto moral na malo potrebo, kar je bilo dovolj, da mišic do cilja več nisem mogel segret – krči, hoja, raztegovanje, razočaranje ob času 4h 26min).
Letos sem si tako spomladi naredil načrt kako se izognit podobnem trpljenju, zidu ali kakorkoli že to imenujemo. In se prijavil in pripravil za nekaj gorskih zadev, Vipava 50, krvavec21 in Tek štirih občin na 42. Ko je bila baza zgrajena, sem si našel en zanimiv programček za sub3h maraton trening, ki temelji na zgolj treh tekaških dnevih tedensko. V priprvah sem še kar hitro dojedl, da mini goljufija pri neizpolnjenih predpogojih za to, da se tega programa lotiš, ter maksi goljufije v količini zaužitega piva, skupaj pomenijo to, da na sub3h lahko pozabim. Vseeno se mi je progran zdel zanimiv in vreden vztrajanja, tako sem z manjšimi popravki v tempu in posledično v pričakovanem času nadaljeval.
Vreme je bilo to jesen res noro lepo. Če si vsi odštevamo % pri letošnjem času zaradi vetra, se lahko v isti sapi vprašmo kaj bi bilo z našo pripravljenostjo, če bi bila kolikor toliko normalna jesen z dežjem in vetrom že v obdobju treninga. Kljub manjšemu strahu, kaj točno bo ta veter pomenil, sem štartal po planu »normalnih« okoliščin, torej minimalna količina obleke, da te še ne zaprejo, ter z dvema geloma v roki za prvo polovico. Na dobremu 20km me je čakala zvesta spremljevalna ekipa s še tremi geli in nekaj izostara.
Štartne cone rant:
Kot vsako leto, pridem na štart nekje med 10 in 15min pred začetkom. To kar se uradno zahteva pri zapiranju štartnih con se mi že od nekdaj zdi bolano, zato pač »nešportno« splezam čez ograjo na »pravo mesto«, kar se tiče pričakovanega tempa. »Pravo mesto« zgolj v teoriji, saj se še nikoli ni zgodilo, da se ne bi prvi kilometer spotikal ob očitno napačno postavljene tekače. Mi je bilo pa letos za to precej vseeno in malo smešno, ker sem si rekel, da do prihoda na dunajsko ne bom izgubljal energije s prehitevanjem in sem bil potem deležen parih komentarjev živčnih, verjetno 21km tekmovalcev, ki se morajo nekoliko bolj držati predvidenega tempa že od začetka. Sam sem bil tak lani in razočarano ugotovil že po 5km tekme, da sem izgubil vso energijo na štartu za prehitevanje, ter moral prilagoditi cilje.
Meni očitna rešitev tega problema ni v izobrazbi tekačev, ker ljudje smo pač ovce, niti ne v nekih stogih kontrolah organizatoja. Stvar se da rešit s preprosto »fisko«. Štartni prehod se nekoliko zoža, za tem pa se proga nekaj časa širi. Naravno bi se to zgodilo že tako, da bi se štart prestavilo dobrih 500m proti severu. Tako bi recimo po res kratkih 100m ožine prišla glavnina na 2x širino na dunaski cesti. Se pa stvari okoli štarta in nasploh celotna proga vsako leto čisto malo spreminja, meni iz neočitnih razlogov. Spomnim se, da se je nekaj let nazaj spuščalo cone v nekaj minutnih razmakih, vendar to se (ne vem zakaj) ni obdržalo. Dovolj o tem, saj je organizacija all in all na res vrhunskem nivoju, tudi tekači smo v osnovi povsem športni in je ta začetek pač nekaj kar je treba portpet za končni užitek.
Na hitro preletim tekst, ki je nastal do sedaj, in vidim da poleg obljubljenega ranta o štartnih conah ter o treningu in poteku do same tekme nisem kaj dosti napisal. Naj pri tem tudi ostane, saj vsi pretečeni kilometri v pripravljalnem obdobju, odrekanja, reorganiziranje življenja okoli treninga preprosto zasenči to kar se dogaja na sami tekmi. Kljub temu, da se 42km sliši veliko je šla tekma v resnici tako hitro mimo mene (sploh do 30km), da se sprašujem če sem sploh res tekel
Poleg tega, številjke povejo svojo zgodbo zato svetujem klik na:
https://connect.garmin.com/modern/activ ... /0?lang=slČe koga slučajno še kaj zanima pa seveda z veseljem povem