Kar lep del včerajšnjega dneva sem preživel med dolgouščki. Priznam, da jih toliko na kupu še nisem videl. Da so še vedno v dobri formi, sem ugotovil takoj po štartu, ki so se po gozdu hitro razbežali in me pustili samega v blatni strmini. Višje je bilo blata manj, tako da sem preostali del proge v sončnem in ne preveč vročem vremenu prav užival. Proga je speljana zelo domiselno, saj če nisi prav počasen, se z najhitrejšimi tekmovalci, ki se že vračajo s Špičastega vrha sploh ne srečuješ in lahko melješ svoj tempo. Trasa je bila dobro označena, dve okrepčevalnici tudi zadoščata, na nekaj mestih bi se človek kar ustavil, saj so bili zasneženi vršaci v daljavi fantastična kulisa. Dve porciji golaža

sta bili kar malce ovira pri povratku do avta in dovolj filinga, da sem čez kakšno uro odtekel (8,5km) še do tašče in ji voščil za rojstni dan. Kot je že stalnica na zadnjih tekmah, sta dominirala Jasmina in Timotej. Posebno v fantiču vidim en ogromen gorsko-tekaški potencial in prav škoda je, da letošnja Grinta ne bo štela za svetovni pokal in bi videli, kako visoko kotira v mednarodnem merilu. Tudi sam sem z rezultatom zadovoljen, saj za lanskim dosežkom zaostajam le 32 sekund.
Danes teden zajčki zopet vabijo. Tokrat pod Kriško goro.