Dolgo se je kuhalo, a nekega kulinaričnega presežka ni za pričakovati. Naj vse sovpada z okoljem, v katerem se je dogajalo - po kmečko, po domače

.
Sem se odločala in na koncu odločila za tri poglede na teh 24 ur:
1. kot pobudnica
2. kot udeleženka
3. humanitarna nota
1. Pobudnica - organizatorka se skoraj ne smem poimenovati, ker dogodku ne namenjamo neke posebne organizacije. Dobra volja je vir vsega. Natisniti letak A3 formata, povabiti preko TF, omeniti na Facebooku, uporabiti staro metodo od ust do ust - tako je potekalo obveščanje. Lokalnemu trgovcu gre zahvala za vodo, banane, pomaranče, tudi mesar je primaknil kos mesa - mešano meso z žara je nekje med sedmo in osmo uro prav teknilo. Čeprav nismo tekmovali oz. to ni tekma, so bilo, kot ponavadi, vpisni listi pri domu in na vrhu. Nihče ni vodil kontrole, gre za poštenost in vsak lahko goljufa le samega sebe

. Poleg banan in pomaranč je na mizo, kdor je želel, prispeval nekaj iz svojega nahrbtnika in tako je ta miza dobila ime "skupno dobro". Pri prvem skupnem vzponu sem pogrešala nekaj starih obrazov, še bolj pa bila vesela vseh novih, ki so se pripeljali kar nekaj km, da so doživeli lepote, ki jih ponuja Donačka - upam

. Ker je vročina na vrhu klicala po osvežitvi, je na pot krenila hladilna torba, ki smo jo ob vzponih polnili, pred spusti pa pridno koristili, in seveda plastenke nosili k domu. Vpisni listi so se skozi dan lepo polnili. Opoldanska, uro trajajoča ploha, je ohladila pregreta telesa, ozračje pa se ni kaj dosti ohladilo. Se je pa poznalo pri številu, marsikoga je pregnalo domov. Popoldan je Donačka znova oživela, se ob mraku umirila, ponoči postala skrivnostna in z novim jutrom pripravljena na nove obiske. Kot je že v navadi, smo v nedeljo okrog 7ih še zadnjič skupaj premagali prvo nadelano planinsko pot do vrha. Povratek in nato pospravljanje - s skupnimi močmi na 1-2-3. Čeprav nekoliko utrujeni, pa nasmejani in zadovoljni, po stisku rok in objemih zapuščamo Donačko brez pokalov, medalj, nagrad, brez kategorij - vsak je zmagovalec. V teh 24 urah se letos nisem preveč potila, imela pa sem intenzivne govorilne ure. Sem se potrudila (mogoče celo preveč) vsaj ogovoriti vsakega. Vesela sem za vse, ki so stali na vrhu Donačke, izkoristili klopco ljubezni, dosegli ali celo presegli želene cilje, opravili vsaj dober trening ali pa se samo podružili. Če komu ni uspelo, ima lahko popravni izpit v decembru. S tega vidika še zahvala osebju v Rudijevem domu za razumevanje in podporo.
2. kot udeleženka, cilja, kar se tiče števila osvojitev vrha, nisem imela. Moje gibanje v letošnjem letu ni imelo nobenih temeljev in vsako pričakovanje bi bilo nesmiselno. Temu primerno sem si vzela čas za objeme, ogovore in pogovore. Nekajkrat sem šla krog v družbi, tudi samoto sem izkoristila. Ob sedmem vzponu sem delala družno sodelavcema in prijateljici in ravno v tem krogu je mati narava poslala osvežitev. Na vrhu je zaradi premočenosti odpovedala tehnologija, še slike nismo uspeli narediti, smo pa prvič prišli na vrh ne po potki, ampak po potočku. Spodaj, pri domu, je dež ponehal, počutili smo se kot na plaži, bolj moker ne moreš biti niti po skoku v morje. S Tanjo bi, če bi imeli še šampon, lahko poskrbeli za kako sliko koledarja, sicer bolj veteranske kategorije. Do večera mi je uspelo narediti 12 vzponov, levo nogo mi je "zategovalo" in družba v depandansi, ki smo jo koristili, mi je bila prava potuha. Noč sem preležala na klopci, neke udobnosti ni bilo, a me je že misel na bolečino obdržala v ležečem položaju. Ta pridni so vztrajali, nekaj jih je prišlo ponoči, šum korakov v drobnih kamenčkih je naznanjal njihov prihod. V tem šumu je bilo slišati enkrat že utrujen korak, spet drugič hiter in poskočen. Nekajkrat mi je za par kratkih minut uspelo celo zaspati. Skupni zadnji vzpon je zame pomenil 13x. Bila sem zadovoljna, za kaj več bo potrebno zopet večkrat od hiše, in srčno upam, da bo to zopet možno.
3. humanitarna nota
Vsako leto ima 24 ur Donačke nek namen, bodisi v mislih ali dejanjih. Splet okoliščin, ki so nas doletele kot družino, je botroval k odločitvi, da bomo letos zbirali donacije za podporo programu Skupaj na poti do zdravja. Program je namenjen bolnikom s krvnim rakom in jim omogoča brezplačno rehabilitacijo po zaključenem zdravljenju. Pot nazaj v vsakodnevne tirnice ni enostavna, še več, iz izkušenj, je včasih na mejah zmožnosti. V ta namen smo na mizico ob domu postavili skrinjico - hiško, skozi dimnik so se spuščale donacije, ki bodo omilile vsaj kak korak na poti do zdravja. Kako zahteven je korak in koliko energije, volje, poguma... je potrebno, nam je iz prve roke oziroma noge pokazala gospa Kristina.
Prvič sva se videli, prišla je v spremstvu moža in deklice. Nasmejana, pripravljena deliti svojo zgodbo, ki je težka za uho, kaj še za telo in dušo. Tretjič preboleva raka, trenutno ne more nadaljevati s terapijo, ker je krvna slika slaba. Neizmerno si želi priti na vrh in slikati klopco ljubezni. Tudi če ji ne uspe, ne bo razočarana, bosta pa to naredila spremljevalca. Stisnem ji roko, jo objamem in zaželim vse dobro.
In ji je uspelo, vriski veselja na vrhu in res nisem mogla, da ne bi tega delila z njo. Še enkrat objem, hkrati pa solze - mešanica veselja in žalosti, morda zavedanja...
Po naključju sem nekaj dni kasneje izvedela, da gospa Kristina lahko nadaljuje s terapijo in res ji želim, da tudi tokrat zmaga, predvsem zaradi njene 10-letne punčke.
Ko smo v nedeljo odprli hiško, se je v njenem zavetju skrivalo 720 evrov, ki smo jih nakazali na TRR. Hvala vsem v mojem imenu in imenu Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo.
Še statistika:
rekordno število udeležencev, ki so Donačko osvojili v 24 urah v podporo temu dogodku - 137.
Skupaj smo vrh zavzeli 382x, s tem prehodili pot, dolgo 1222 km in premagali 114 600 v.m.
Še enkrat hvala vsem vpletenim v to zgodbo. Vsaka pentlja ima svojo vlogo in brez nje zgodbe ne bi bilo.
Lp, Helena
Ups, še zobotrebci
24 UR DONAČKE 2018 30. 6. – 1. 7. 2018
Fijačko Nino – 30x
Kozar Dušan – 20x
Krajnc Štef – 18x
Kodelja Andrej – 17x
Kocbek Simona, Pukšič Maks – 15x
Fric Križanec Helena – 13x
Šumenjak Dejan, Kastelic Igor – 11x
Škvorc Marjan – 10x
Križanec Andrej, Križanec Stanko – 7x
Jurič Bernarda – 6x
Škvorc Monika, Hribernik Dejan, Kuraj Karmen – 5x
Križanec Danica, Gretič Jože, Lanneger Alenka – 4x
Lanneger Marijan, Junkar Jasna, Kamenšek Sandi, Kamenšek Samo, Čufar Zdravko, Žuran Vanja, Rojič Marija, Šnebergar Sonja, Voda Jelka, Voda Jasmina, Žogan Tanja, Potočnik Lucija, Korez Miha, Krušič Jože, Krušič Saša, Pirnat Vesna, Hajder Vid, Hajder Ilija, Hajder Bernarda, Hajder Duško, Korez Tomi -3x
Pukšič Romana, Brezinščak Jožica, Brezinščak Željko, Ferlič Zvonko, Drevenšek Tomo, Drevenšek Bor, Pivec Tomaž, Pivec Aleksandra, Jug Lidija, Draškovič Matjaž, Krušič Tjaša, Koražija Vlado, Korez Dejan, Žerjav Andreja, Čuček Marko – 2x
Lovenjak Peter, Bercko Slavica, Bercko Avgust, Korošec Derviši Katja, Derviši Boštjan, Derviši Daja, Potočnik Dušan, Potočnik Nada, Kozel Anja, Železnik Tjaša, Leskovec Lorena, Krumpak Zupan Anita, Krumpak Anabela, Šimun Ivanka, Bercko Miha, Mikše David, Mikše Uroš, Sivec Nataša, Perne Matija, Sullivan Stephanie, Tepeš Blaž, Tepeš Nejc, Baklan Miran, Potočnik Irena, Kozel Franc, Kozel Eva, Lampret Kristina, Jug Tone, Križanec Boris, Zavec Janko, Novak Boris, Novak Karolina, Šolman Tatjana, Šolman Saša, Zbil Larisa, Osrečki Staš, Osrečki Leonida, Osrečki Bojan, Jakopanec Andreja, Artič Mladen, xyz Marko, Halužan Benjamin, Vidovič Marija, Kamenšek Ana, Bele Dejan, Cajzek Boštjan, Gaberšek Valentina, Lešnik Sonja, Vidovič Karina, Strelec Meta, Strelec Anže, Palko Miran, Vidovič Marija, Petan Janez V, Petan Pia, Ducman Slavko, Peklar Zdravko, Peklar Pičerko Slavica, Peter Valerija, Kozel Jožica, Drevenšek Marija, Frangež Kristina, Parlin David, Penca Ana, Bele Petra, Virant Goga, Per. Marko, Verk Vinko, Kokol Anita, Brence Albin, Potočnik Matej, Kramberger Blaž, Herceg Bojan, Vidovič Slavica, Širovnik Nataša, Vreš Jolanda, Karneža Valerija, Križanec Dunja, Korez Karli, Križanec Jože, Zorin Ana, Zorin Polonca – 1x