- 31 Mar 2005, 22:29
#36138
Živ! 
Tale teden je pa bil nabit! Vse se je začelo že v nedeljo in pravzaprav do pred eno uro ni bilo miru. In takole pristanem na osmi strani poročil, ko je že vse povedano.
Pa vendar...
Sežana se je spet izkazala! Komaj sem jo čakala, meni daljši teki pomenijo tak izziv in v njih tako uživam, da sploh ne vem, kako sem živela svojih prvih 25 let!?!
Nekoliko bojazni je bilo edino pred bolečinami v kolenu, ki pa se na srečo niso pojavile! Mislim, da sem sedaj resnično mimo teh težav, ki so mi sicer resda odvzele precej užitkov, a je šola bila sorazmerno poceni. Zdaj poznam še to plat teka in ga še bolj cenim.
Z rezultatom sem zadovoljna. kakšno minutko hitreje kot lani, a glede na pridnost pri treniranju pozitivno presenečenje. Množica na začetku me je pognala naprej in kar težko verjamem, da sem tekla nekaj kilometrov kar pod 5 min/km. To je zame res hitro. seveda pa me je potem premagal drugi del, kjer sem popuščala in šla proti 6. Moj virtualni partner na garminu mi je uhajal, jaz pa za njim. Za razliko od Nte, ki je ugotovila, da ji čas ne pomeni nič, je meni v užitek gledat na uro. Je pa hec, da mi je odveč taktizirat. hiter štart mi je pasal in sploh si ne znam predstavljat, da bi tekla počasneje na začetku, da bi prišparala moči za na koncu. Mi je pa res fino potem ugotavljat in samoanalizirat svoj tek. Tudi utrip mi je odveč nadzorovat. Važno, da se teče. In čeprav so me zadnji klanci čisto izmučili, mi je bilo kar žal, da je že konec teka. Sploh še, ko sem dobila zadnji klanec tako fino spodbuo Zagotovo je nekaj na tem endorfinu!!! Mal sem odvisna! 
Glede organizacije pa takole: meni se je zdela prava! Enkratna, neponovljiva, originalna in sploh nepozabna. Milkec je omenjal, da jo le malce loči od vrhunske. Jaz pa si vrhunske ne želim. Na vrhunski prireditvi ne bi jedli domače dobre jote. Tam naša neumorna Barb ne bi srečala Bot-Sub-a in se z njim zmenila ter nam polepšala dneva. Na vrhunski prireditvi ne bi bili tekači, pač pa številke. V Sežani pa je bilo polno prijaznih nasmehov, truda in drobnih pozornosti. Tudi spodrsljajev, tudi jaz sem bila presenečena, ko sem dobila politrsko vodo na prvi postaji, ki je nisem mogla odpreti, pa kaj... Le to, da sem naslednje par metrov o tem razmišljala in se zabavala. Poskrbeti za več kot 1000 tekačev na način, kot to znajo v Sežani, je vrhunski izziv in podvig.
In za piko na i še trud Bosina, ki mu očitno ni vseeno, in se osebno trudi ovrednotiti vso zadevo še z nami, tule na forumu. Le kje je še taka pozornost?
Le tako naprej! Super ste. Še 360 dni do naslednjič...
Tale teden je pa bil nabit! Vse se je začelo že v nedeljo in pravzaprav do pred eno uro ni bilo miru. In takole pristanem na osmi strani poročil, ko je že vse povedano.
Pa vendar...
Sežana se je spet izkazala! Komaj sem jo čakala, meni daljši teki pomenijo tak izziv in v njih tako uživam, da sploh ne vem, kako sem živela svojih prvih 25 let!?!
Nekoliko bojazni je bilo edino pred bolečinami v kolenu, ki pa se na srečo niso pojavile!
Mislim, da sem sedaj resnično mimo teh težav, ki so mi sicer resda odvzele precej užitkov, a je šola bila sorazmerno poceni. Zdaj poznam še to plat teka in ga še bolj cenim.
Z rezultatom sem zadovoljna. kakšno minutko hitreje kot lani, a glede na pridnost pri treniranju pozitivno presenečenje. Množica na začetku me je pognala naprej in kar težko verjamem, da sem tekla nekaj kilometrov kar pod 5 min/km. To je zame res hitro. seveda pa me je potem premagal drugi del, kjer sem popuščala in šla proti 6. Moj virtualni partner na garminu mi je uhajal, jaz pa za njim.
Za razliko od Nte, ki je ugotovila, da ji čas ne pomeni nič, je meni v užitek gledat na uro. Je pa hec, da mi je odveč taktizirat. hiter štart mi je pasal in sploh si ne znam predstavljat, da bi tekla počasneje na začetku, da bi prišparala moči za na koncu. Mi je pa res fino potem ugotavljat in samoanalizirat svoj tek. Tudi utrip mi je odveč nadzorovat. Važno, da se teče. In čeprav so me zadnji klanci čisto izmučili, mi je bilo kar žal, da je že konec teka. Sploh še, ko sem dobila zadnji klanec tako fino spodbuo Zagotovo je nekaj na tem endorfinu!!! Mal sem odvisna!
Glede organizacije pa takole: meni se je zdela prava! Enkratna, neponovljiva, originalna in sploh nepozabna. Milkec je omenjal, da jo le malce loči od vrhunske. Jaz pa si vrhunske ne želim. Na vrhunski prireditvi ne bi jedli domače dobre jote. Tam naša neumorna Barb ne bi srečala Bot-Sub-a in se z njim zmenila ter nam polepšala dneva. Na vrhunski prireditvi ne bi bili tekači, pač pa številke. V Sežani pa je bilo polno prijaznih nasmehov, truda in drobnih pozornosti. Tudi spodrsljajev, tudi jaz sem bila presenečena, ko sem dobila politrsko vodo na prvi postaji, ki je nisem mogla odpreti, pa kaj... Le to, da sem naslednje par metrov o tem razmišljala in se zabavala. Poskrbeti za več kot 1000 tekačev na način, kot to znajo v Sežani, je vrhunski izziv in podvig.
In za piko na i še trud Bosina, ki mu očitno ni vseeno, in se osebno trudi ovrednotiti vso zadevo še z nami, tule na forumu. Le kje je še taka pozornost?
Le tako naprej! Super ste. Še 360 dni do naslednjič...
O-o!
