vanja napisal/-a:Sem že slišala o tem, ampak vedno so govorili o ekipah (treh tekmovalcev, se mi zdi). Je to čisto nekaj drugega, ali je podobno?
Orientacijski tek je posamični šport - vsaj v uradni različici. Disciplina pa ima precej zgodovine ... V Sloveniji se je panoga razvila iz taborniške in planinske orientacije, ki sta sicer podobni, nista pa isti. Prva in bistvena razlika je ravno ta - da na taborniških/planinskih tekmovanjih tekmujemo v ekipah, ponavadi po 5. Karte na teh tekmah so ponavadi slabše (DTK 25, v merilu 1:25 000, karta je precej manj natančna, dosti poti je vrisanih bolj približno, ipd.). Karte v OT so večjih meril (1:10 000 ali 1:15 000, v skrajnih primerih tudi večje) in so ZELO natančne. Vse poti, potke, steze, so ponavadi brezhibno vrisane, označeno je tudi npr. gosto rastje, kjer je hiter tek nemogoč, vrisani so večji balvani, kamnita območja, luknje, lovske preže, ipd. Skrakta - ni prave primerjave.
vanja napisal/-a:Lahko, prosim, čisto po domače napišeš, koliko se je treba poglobiti v orientacijo (a je možno, da se izgubiš in te tri dni ni ven iz gozda?
). In tudi jaz sem zainteresirana za demonstracijo po Golovcu ali Rožniku!
No, v Sloveniji se je težko izgubiti toliko, da te potem 3 dni ni iz gozda.

Zelo pomembno se mi zdi, da se na začetku ne podamo na pretirano zahtevne proge, saj nam stvar zna uničiti motivacijo. Moje 2. srečanje z orientacijo je bilo na enem groznem terenu v enem dežju ... Ni veliko manjkalo, da bi obupal.
No, kljub temu, da bi rad tole z orientacijo čimbolj omilil, je potrebno poveadti, da je orientacija pri vsem skupaj pred tekom. Treba je bolj ali manj stalno spremljati teren in vedeti, kje na karti se najahamo. Začetnik se sicer lahko odloči, da bo sprva tekel čimbolj po poteh, pa tudi če bo potem naredil nekoliko daljšo razdaljo, kasneje pa se z izkušnjami pridobi občutek za tek po azimutu, boljši stik s karto in počasi izgubi strah pred tem, da bi se izgubili.
mirko1 napisal/-a:kakšna je bistvena razlika med orientacijskim tekom in lovom na " lisico"?
Kaj točno je mišljeno z "lovom na lisico"? Radioamaterski lov na lisico, taborniški lov na lisico? Obstaja še kakšen? Taborniški "lov na lisico" je namenjen seznanjanju z orientacijo naših najmlajših. Obstaja nabor potnih znakov (puščic, ipd.), ki so položeni ob poti in po katerih se ravnajo mladi taborniki. Tu kakšne posebne povezave z orientacijskim tekom ni, razen mogoče ta, da so na tekmovanjih proge za najmlajše poleg tega, da otroci dobijo karto, označene tudi s trakci na terenu in da v obeh primerih gre za razvijanje sposobnosti orientacije pri otrocih.
Radioamaterski lov na lisico deluje, če sem prav seznanjen, na principu, da so na kontrolnih točkah postavljeni oddajniki, ki se izmenično oglašajo vsak po eno minuto. Tekmovalec ima pri sebi sprejemnik, s katerim lahko zaznava in določa smer, od kod prihajajo taki signali. Poleg tehničnih trikov, ki so vezani na dolžino radijskih valov in konfiguracijo terena, je pomembno tudi delo na karti ... Tu so povezave z OT. Mislim, da radioamaterji tečejo spet predvsem na DTK25. Po moje "lov na lisico" cilja na iste sposobnosti posameznika po hitrem odločanju, hitri izbiri poti in še kaj. Ker pa kontrolne točke niso jasne v naprej in ker je zadaj še precej tehničnega znanja, pa je sama narava OT precej drugačna.
Upam, da sem vsaj približno zadel, kar si mislil, in tudi vsaj približno odgovoril.
Pozdrav,
Klemen