- 12 Apr 2026, 16:29
#373730
V pestri množici tekaških prireditev ta vikend, sem se odločil za najzahtevnejšo tekmo. Tričetrt urce vožnje do startno - ciljnega prostora, malce predraga štartnina, vendar ko vidiš prej, med in po tekmi, kako organizator s to tekmo živi, ti ni več žal denarja. Najmanj tisoč trakov in usmerjevalnih tablic, dobra založenost in prijaznost na okrepčevalnicah (na zadnji bi bil vesel kakšnega gela), super vzdušje na prireditvenem prostoru, pasulja in razne osvežilne pijače, kolikor ti srce poželi. Ker pa sem malce preveč 'zahteven fant', se mi je utrnila misel o izvožčkih
,ki bi s krožnimi vožnjami krmarili med parkingom in prireditvenim prostorom, saj sem namesto 27, ustvaril krepko čez 30km poti.
Je bila pa ta tekma zame le malce posebna, saj je prireditelj po trasi tekme organiziral tudi pohod, katerega se je udeležilo skoraj štirikrat več ljudi, kot teka. Vsled tega sem se bal, da bo na progi zaradi množice ljudi en sam kaos, pa sem bil izredno pozitivno presenečen, saj so bili pohodniki lepo disciplinirani. Ko je nekdo opazili za sabo tekača, je signaliziral ostalim v bližini in so nam lepo dali prednost. Je pa res, da so nekateri štartali tudi že ob petih zjutraj, t.j. štiri ure pred nami in so se dokaj enakomerno porazdelili na progi. Kljub temu sem imel največ smole najbrž ravno jaz, ko sem v najstrmejši hribček z imenom Kamnik, kjer je stezica zelo ozka, moral prehitevati med 80 in 120 pohodnikov. Na drugo stran strmina ni bila nič manjša, zatajila pa so kolena in sem do sedelčka s Homom jaz postal pohodnik
Nič ne de, v obeh smereh mi je ta hribček dodal vsaj dvajset minut, v cilj sem prišel pred limitom. Na tekmi je bilo le malo starčkov, najbližji se mi je približal na pet let.
Je bila pa ta tekma zame le malce posebna, saj je prireditelj po trasi tekme organiziral tudi pohod, katerega se je udeležilo skoraj štirikrat več ljudi, kot teka. Vsled tega sem se bal, da bo na progi zaradi množice ljudi en sam kaos, pa sem bil izredno pozitivno presenečen, saj so bili pohodniki lepo disciplinirani. Ko je nekdo opazili za sabo tekača, je signaliziral ostalim v bližini in so nam lepo dali prednost. Je pa res, da so nekateri štartali tudi že ob petih zjutraj, t.j. štiri ure pred nami in so se dokaj enakomerno porazdelili na progi. Kljub temu sem imel največ smole najbrž ravno jaz, ko sem v najstrmejši hribček z imenom Kamnik, kjer je stezica zelo ozka, moral prehitevati med 80 in 120 pohodnikov. Na drugo stran strmina ni bila nič manjša, zatajila pa so kolena in sem do sedelčka s Homom jaz postal pohodnik
Naj noge, glava in srce še dolgo, dolgo služijo za te!