Zadnje novičke

[ales]

Dva od številne TF ekipe sta se mi oglasila in sporočila rezultate, oba sta tekla osebne rekorde in mi tko zbujala skomine. Saj bo tudi še Beograd s tekaško-prehranjevalnimi užitki.

Staša je tekla odličnih 1.49.59 (pismo čist blizu je že...), Gorazd pa 3.10 celega.

BRAVO!

[pegaz]

Ero + ostala ekipa TF so pravkar sporočili prisrčne pozdrave vsem Forumcem s Skadarlije, kjer kod Tri Šešira občudujejo lepote, lepotice in lepotane Beograda. Seveda uz B-vitamin, neeego?

Ahhhh, analiza v pomladnem Beogradu...

LL, Pegaz

[Staša]

Hej hoj!
Pa smo! Superca. Vsi zadovoljni. Lusten tek, ob navijanju malih ciganckov, beograjskih dam in ostalih ljudi - neverjetno, koliko ljudi ob cesti!!!
Tudi regeneracija na Skadarliji je padla na plodna tla, zdajle smo sli vsak na svoj konec, da se se mal umijemo:), potem pa nazaj v mesto...
Noc je se mlada...
In se ostali:
Simon: samo dvignil palec, utrujen
klatez: samo nagnil glavo in se nasmehnil...naj miro
miro: bom, ko pridem... no, napisi, da sem zadovoljen, da smo skupaj tule!

Nic, se grem se jaz mal spocit...
cau bau!

PS: bili klanci!!!

PS (za Josa in Obija): kakor je klatez vstopil v tale nas blok, ga je ob pol enih zjutraj nakurila soseda. kmalu bi vsi ven leteli. na sreco nimamo lastnice tu...

PS (za alesa): upam, da mi bo garmin do cetrtka ze delal

PS (za vse v slabem vremenu): bilo je 19 stopinj in vse je kar mal opeklo

[mirc]

Tole pa je ekspres poročanje. Čestitke vsem.
Ekspedicija TF v Beograd je bila tudi tokrat zelo uspešna.
Dobr žurirajte: "Fjaker stari ulicam luta ..."

Lp Mirč

[gd]

rezultati beogradskog maratona na:

http://www.bgdmarathon.org/rezultati.htm

[klatez]

The day after....

Seveda ponovno ni slo brez nocnih dogodivscin. Tokrat je bila v glavni vlogi Stasa. Ob 00:30 je pred vrati stanovanja ugotovila, da je izgubila kljuce........

(in maratonci smo skoraj postali brezdomci)

Zbudili smo pol Beograda, Zagreba in Ljubljane (pa se Paga?).... Potem pa se nam je prikazala Marija - posebni pooblasceni iskalec Ero jih je nasel v lobiju njihovega hotela.....

In ob 1.30 ko smo se vsi srecni vrnili v blok, je Miro v svoji veliki radosti zadrzeval vhodna vrata odprta, da bi prisopihal se Simon. To pa ni uslo budnemu ocesu nase sosede, ki ga je seveda nadrla v jakosti, ki ni ustrezala zgodnji jutranji uri.

Ker pa je vsakem slabem nekaj dobrega, je danes navsezgodaj zjutraj (beri ob 9h) Stasa prostovoljno poiskala hrustljave rogljicke za odkupnino in prestani stres in nam jih dostavila skoraj v posteljo....

[MatjazV]

Končno doma.
Pod streho smo uspešno spravili še en maraton. Nastop na Beograjskem maratonu je bila nova izkušnja v premagovanju kilometrov (še posebej tistih po 35-tem) in samega sebe. Proga je bila dokaj zahtevna, s tremi konkretnimi klanci. Nekaj je bilo tudi spustov. Vreme je bilo lepo, sončno, na koncu že kar prevroče. V cilju sem ugotovil, da me je pošteno osmodilo po ramenih. Organizacija solidna. Pogrešal sem več kilometerskih oznak, saj so bile postavljene večinoma le na vsakih 5 oz. 10 km. Ljudi je bilo vzdolž celotne trase maratona ogromno in vsi po vrsti so na spodbujali. Ker smo bili zelo prepoznavni v naših zelenih dresih, so nas že od daleč prepoznavali in navijali v stilu "ajmo skijaši, Gorenje, Zmajčeki, Janezi..." Od štiričlanske ekipe SV so kar trije popravili svoje osebne rekorde. Najhitrejši med slovenci je bil Damjan z izvrstnim časom 2:31:04, kar je bilo tudi 18. mesto v absolutni razvrstitvi. Moj čas ni bil nič posebnega. Glede na to, da sem imel to zimo kar nekaj težav z zdravjem, niti nisem pričakoval, da bi lahko šlo kaj bistveno hitreje.

Na maratonu v Beogradu, ki je bil letos že 18. po vrsti, ni bilo visoke udeležbe (nekaj preko 120 na maratonu in okoli 650 tekmovalcev na polmaratonu) je pa bilo zato povabjenih nekaj več vrhunskih tekačev. Za uvrstitev med prvih 10 je bilo treba teči pod 2:18. Štart je bil skupen za M in PM. Štart rekreativnega teka je bil nekaj minit za nami in z drugega mesta. Je pa zato na tem teku nastopilo okoli 20.000 tekačev.

Tokrat sem imel bolj malo časa in priložnosti, za druženje s TF-jevci, smo se pa vseeno uspeli zbrati vsi skupaj za skupinsko fotko pred štartom. Mislim, da jo bo objavila Staša.

Prilagam nekaj slikc za boljšo predstavo kaj dogajalo.

L.P.

MatjazV

[ero]

hoj in dobro veče spet iz Ljubljane še v mojem in Piinem imenu. ja, bilo je res super v odlični družbi. vtise še zbiramo a trenutno najmočnejši je ta o opečenosti - tri ure in pol na soncu in asfaltu so opravile svoje

utrujenosti pa ni več, saj smo danes dopoldne pred povratkom domov opravili še ogled Kalemegdana.

hvala vsem za dobre želje in čestitke. največji bravo pa Pii za njen prvi maraton in 12. mesto absolutno med puncami - prva liga

[mirko1]

damjan,iz 2.51 na 2.31,pa to je fenomenalno.same čestitke.
lp,miko

[gorazd]

Ja res je bilo, seveda si eni kot pravi športniki nismo mogli kaj, da si nebi šli v soboto ogledati večnega že 124tega derbija med crveno zvezdo in partizanom, ker sem pristal na severni tribuni med navijači CZ sem moral po maratonu seveda še celo tekmo stati, pa je bilo vredno. Amapak po tekmi pa še tek (bežanje) nazaj, navijači so se namreč začeli pošteno pretepati, policija je to pričakala nekoliko nepripravljena in težave so bile tu. Kar nekaj zanimivih slik se je dalo videti v današnjem časopisju.

Aja maraton, z eno besedo lepo. Ljudje so nas res lepo vzpodbujali. Na 22km me je ujel GTA in nato sva večji del do cilja tekla skupaj, hvala bogu, ker je tako hitreje minilo. Na koncu mi je malo ušel ampak jest sem umiral in še zadnji vzpon, res pošteno strmo. Detajle o organizaciji je opisal MatjažV in držijo. Pa še par dogodivščin, ker sva oba tekla v enakih plavih majicah, sva bila hitro plava, ajmo plavi ajmo naši se je slišalo, noro. Je bilo pa moč slišati tudi (naštel bom najboljše tri):

1. Vas dvoje ste trebali trenirati boks a ne maraton
2. Ajde malo brže nisi valjda pičko
3. Poserem se ja na maraton, poserem se ja na maraton

Dvakrt smo tekli tudi skozi cigansko naselje, kjer je bilo noro veliko otrok, ki so bili res prisrčni. V glavnem vtisi lepi, večerja v restavranu Dača, noro. Če ne prej bom tu spet jeseni, ko Beograd gosti najoljše košarkarje Evrope.

[ero]

he he, cigančki so bili res prva liga. tekli so z nami, delili smo low five, bodrenje je bilo originalno. od 'brže brže' do 'pobeda pobeda', 'koja zemlja', 'kako se zoveš?' in ' možeš ti to'. pa še legendarni pogovori klošarjev čez cesto - 'ajde i mi da trčimo' - 'može al samo do Mike' (najbližji bife)

med tekom smo nekaj naredili tudi za rekreacijo starejših občanov Beograda, saj so morale bakice, ki so se s polnimi vrečkami vračale domov s pijace, zaradi nas tekačev malo hitreje prečkati cesto.

v glavnem, zelo prisrčno

a sem že povedal, da smo se že odločili za naslednji tek v tem koncu? Podgorica! če bomo zdržali do 30. oktobra

[Ninocka]

Se je pa dogajalo v Beogradu!

Čestitke vsem za nastop, posebno pa še hura za Pijo!!!
Erotovih rezulatov in nastopov pa niti ne utegnem več spremljati. Kapo dol!
Bravo tudi za Stašin napredek!

[nada]

No pa ste uspešno osvojili ulice in prebivalce BG, čestitke vsem skupaj

[Vlajko]

Predvidevam, da ste bežali pred Grobari ter Delijami, zato tudi taki "kenijski" dosežki.

Bravo, majstori.

[klatez]

Evo i mene (kod kuće).

Naš Beograd ekspres se je uspešno vrnil. Imeli smo se super. Dobro vzdušje, rezultati, hrana, gostoljubnost,...

Še nekaj dni pred odhodom se nisem mogel odločiti na koliko km bom šel. Potem pa odločitev v stilu: "Če grem tako daleč, pa poskusimo z 42 km!" Bal sem se ponovnih težav s kolenom, ki so me v Rimu iz tekača prekvalificirale v pohodnika. Tokrat sem tekel previdno in poizkusil teorijo "walk breaks" - vsaka 2,5 km sem hodil 25s. Čeprav je to za gledalce zelo čudno. Najbolj je bilo pri prvi takšni pavzi. Tekli smo po klancu navzdol, pretekli šele 2,5 km, imel sem maratonsko številko in pričnem naenkrat hoditi, ko vsi okoli mene seveda tečejo. "Ajde, pa možeš još!" "Vidi ga, već hoda!" in podobno so bili odzivi.

Drugače pa sem imel občutek, da vseskozi navijajo zame. Razlog je bil v tem, da sem kakšnih 30 km tekel s skupinico, kjer je bila tudi domača tekmovalka in seveda so jo precej vzpodbujali. Ko pa je ta skupinica zaostala, pa sem dohitel starejšega gospoda in seveda je sledilo spet huronsko navijanje. Skupaj sva pritekla tudi v cilj in občutek je bil fantastičen.

Čas teka - zame enkraten. Moj drugi maraton - svoj rezultat popravil za 54 minut Sem po prvem maratonu zapisal, da je edina pozitivna stvar, da verjetno ne bom imel težav izboljšati tisti čas!

P.S. Moji cimri (Staša, Simon in Miro, ki ste danes še v BG), imejte se fajn, pa malo sočutja do nas, ki smo že v službi. Pa dajte že enkrat mir sosedom!