- 25 Apr 2005, 09:56
#38491
Ojla!! se vedno iz Beograda, kjer imamo se zadnji zajtrk pred odhodom pri nasi uradni maratonski fotografki Jadranki, ki je naredlia odlicno serijo slovenskih pol in pravih maratoncev. Ne vem po kaksnem kjlucu so vsi na sliki, ker jih namrec ne pozna 
Klatez!! ne bos verjel, ampak mi smo ze pili kavo pri sosedi, ki je ne vem kako opazila da enega cimra ni vec, ne vem ali je to dejstvo povezala s polnocnim zvonenjem pri njenih vratih?? No sele sedajnam je razlozila: mislila je namrec, da si akviziter za zdravilne knjige!
Sicer pa smo pravkar prekeli se sms od Jelene, da naj kljuce kar s sabo v Slovenijo nesemo. Se sreca, ker bi bilo slovo od mjih, po tem posebnem odnosu, ki je zrasel med nami, bolece...
Se vidimo!!!
Klatez!! ne bos verjel, ampak mi smo ze pili kavo pri sosedi, ki je ne vem kako opazila da enega cimra ni vec, ne vem ali je to dejstvo povezala s polnocnim zvonenjem pri njenih vratih?? No sele sedajnam je razlozila: mislila je namrec, da si akviziter za zdravilne knjige!
Sicer pa smo pravkar prekeli se sms od Jelene, da naj kljuce kar s sabo v Slovenijo nesemo. Se sreca, ker bi bilo slovo od mjih, po tem posebnem odnosu, ki je zrasel med nami, bolece...
Se vidimo!!!
seznanil že prejšnji večer. Najprej sem razmišljala, da bi šla prvo polovico s Stašo, pa je ta najavila prehud tempo. Potem je Miro navijal, da bi šli vseeno tempo 5:00 in skupaj smo tekli do 10km, ko sta se progi odcepili. Tako je šlo vse do table z zanimivo oznako 21.2 - čas 1:46. Že sem slišala Matjaža (Fuchsa), s katerim sem itak celo progo(na daljavo) razpravljala: Pia, če boš šla prvi krog hitreje kot 1:55, boš šla drugega vsaj 20min počasneje. Da te ne bo potegnilo; poslušaj starega borca... In prvi krog je bil res tako prijeten, a kaj ko je takoj zatem tempo padel na 6:00. Nikjer krize al pa zida, samo bolj počasi je šlo. Geli po nasvetu obeh Matjažev in Era na 5km po pol, ampak, ker je treba vedno zraven piti in mi potem po želodcu klokota, jih od 30 km naprej nisem mogla več jest. Pa do vode mi tud ni bilo več, razen za polivanje, čeprav sem imela občutek, da sem dehidrirana in da bi lahko spila cel liter naenkrat. In ker je bilo žensk tako malo, smo bile vse ELITE. Torej so uslužni mladci na okrepčevalnicah leteli za mano s plastenkami z mojo številko, jaz pa jih prepričevala, da nisem elit, če ne bi vsaj 1 uro prej mimo priletela... In še pogosto vprašanje: odakle je ovaj TF 
) ? Cigančki so se na ves glas krohotali, ko sem prišla mimo: vidi, vidi, i žena trči... in še navijanje: Kenija, kenija -jaz nazaj Slovenija! Na 30 km misel: zdaj pa še 1 urco laganega teka, pa zadnje 3 lepo za raztek - kako dobro se imam...Od takrat me ni prehitel nihče več (dober filing, čeprav se z drugimi tako nimaš časa al pa volje ukvarjat), jaz pa kar nekaj dobro grajenih dečkov na zadnjih 3 km. Po videzu so se v klanec vlekli zaradi krčev. Pogled na vrh klanca: reklama za Laško pivo 
... In še ciljni šprint (s fotografko Stašo ramo od rami) : o ne semafor 
