Dragi moji,
Kva je zdaj to? A je res že dva dni, kar smo tekli? In kako zahuQiča da se znajdem na TRETJI strani? Tudi prav. Kokr čte.
Tale Reka je bila prav poseben šrauf u glavo. Vse se je začelo tistega lepega popoldneva, ko se mi je pred vrati nabralo kup mladeničev in mladenk, ki so se poredno nasmihali in mi nekaj mežikali. Poskušali so mi razmontirat hladilnik in še dobro, da sem jih zamotil in z zvitim manevrom zbasal v avto. Sem mislil, da se jih bom lahko znebil s tem, da jih (kakor mačke) odpeljem daleč stran in jih tam spustim. Lahko si mislite, kako zelo mi je uspelo. Raztepli so se, pomešali številke in nekateri od njih dobili bronasto medajlo.
Najprej smo bili priče Klaudijinemu gostoljubju in kuharskim umetnijam Mame Šefle ("Kva ste pa tok pozni, mi smo špagete že 4x pogrel") Še dobro, da smo spustili kopanje v Mlekurjevem bazenu. Nta je slikala ko utrgana in nekateri smo bili že kar utrujeni od poziranja. Alan je pogumno držal štih z nenasitnicami in tudi ledeno vino smo stepli v sončni prah. Potem smo se kot ta prah polegli, še malo gledali Fight Club in počasi nas je odnesel Spanček v Mižale.
Naslednje jutro nas je navsezgodaj zbudil MihaPR, ki je ob 6:20 prišel vprašat, če bomo kaj vstali. MIHA! A veš, kaj se zgodi petelinčku, ki prezgodaj poje? Če bi hotel vstati takrat, bi spal doma in prišel z avtom v RI!
Potem smo se počasi ob zvokih maminih budističnih chantov in divjih fotoeskapad NT le odpravili na tek. Opremili smo se, zbasali se v živinske vagone (pardon, na Vrhničana) in hajd na štart.
Čakal nas je mokri štart. Vendar o teku le vse najbolje. Na postajah je bila le voda, zato pa so imeli dve plehmuski in kup navijačev. Garmin mi tokrat vsaj pol časa ni vlekel pulza, in še dobro, sicer ne bi tekel na maksimum. Ves čas sem lovil zajčke, najprej Klaudi, potem Krunota, potem skozi celo ladjedelnico po kockah ene Rečanke, na 18 km sem malo kriznil, po 20 km za zajckom pa se je pred očmi prikazal KORZO! In jaz šprintam po njem, moje noge pa v krč - sploh prvič - tako, da sem svoj osebni rekord pošteno zaslužil.
Evforiji ni hotelo biti konca, saj sem po svojih meritvah PREHITEL Stašo v BG za celih 1,1 sekunde!!! (Čudno, nihče ni razumel mojega veselja. Sicer pa vi poskusite Tinija navdušiti s časom okoli 1:50:00

) Pa Barb je pretekla svoj prvi MM po poškodbi! Pa z Ninočko sva s Klaudi tekla do cilja, pa so me po mikrofonu še enkrat prebrali - upam, da samo boljši rezultat šteje.
Ko smo se preoblekli, malo naspali in umili, smo šli JEST. Slike povedo vse, Lojze je upravičil svoj sloves in tako nam ob neskončnih količinah hrane, ki je izginjala v naše želodce, nikakor ni bilo dolgčas. Po nekaj gasilskih slikah, obveznem sladoledu v Opatiji in tovariškem zdrav-zdrav-zdrav smo odpujsali proti domu. Še dobro, sicer bi Nino razgnalo od vseh idej in evforije (ziher od bombonov, kaj mislite?)
Sklep: Hvala Klaudi za gostoljubje, MamiŠ za hrano, N&M za zabavo, Alanu za moško podporo in Ninočki čestitke za medajlo in za sunny touch! Čestitke tudi vsem ostalim forumcem za dosežke in za dobro voljo pri mizi. Reka je bila carska in nujno pridem še.
Lep let, Pegaz

Lep let, Pegaz

Ahhh, I feel very Goladic today!