- 09 Maj 2005, 01:07
#39467
Blo je super ,lepo jutro,godba in mazuretke.Pricakoval sem,da bo godba igrala ob celi progi ce pa to ne pa vsaj na postojankah s pijaco.Toda za 1500 sit pac clovek vsega ne more dobiti.
Vecina je startala tako kot,da imajo zgoraj samo 10 porcij pasulja.Forumovci v majckah,za njimi pa tri mlade ome,ki ocitno mislijo,da so nekaj cez dvajset tako so ga zgale navzgor.Sopihal sem za Sneznim in upal,da bo popustil.Kmalu mi ga uspe prehiteti.Toda ni se dal.Ceprav je bilo oblacno se me je njegova senca drzala za majico.V mislih sem si ponavljal Predinovo:ne ne mi dihat...Na glas mu tega nisem upal reci ker bi me verjetno s palico..Resila me je Zinka na postaji ko mu je ponujala dobrote in vodo in je fant podlegel skusnjavi.(hvala Z* imas pijaco v dobrem)Zaostal je in sem imel nekaj casa mir.Tako sem kar nekaj casa tekel sam in sem ze mislil,da sem se izgubil.Se dobro,da se ne rastejo gobe ker bi me premamilo.Malo gor malo dol malo ravno in ze smo blizu cilja.Zgleda,da je malo posijalo sonce kajti senca (Snezna)se je zopet nevarno priblizala(lahko njemu,ker je imel s sabo borovnicevec).Snezni me je dohitel in me je ze panika.Vendar je na koncu se en bregec in mislim,da je odlocala teza njegove popotne malhe.Malo ga je teza vlekla nazaj in to je bilo dovolj.Boj se je bil do bridkega konca.Na koncu pa sva bila oba zadovoljna.(on malo manj ker je izpustil pasulj).Na poti v dolino sem bil nagrajen se s toco,ki se je posteno vsipala in to je to.Organizacija super,pescena ura se jim je sicer nekaj zataknila,moja zahvala vsem,da so se tako potrudili.Drugo leto pridem zopet,samo da se malo poravnate to strmino.Naj ne zamerijo vsi nastopajoci in sudelojoci v tej storiji.(Pogresal sem kaksnega psa,da bi lahko bila basen)
Vecina je startala tako kot,da imajo zgoraj samo 10 porcij pasulja.Forumovci v majckah,za njimi pa tri mlade ome,ki ocitno mislijo,da so nekaj cez dvajset tako so ga zgale navzgor.Sopihal sem za Sneznim in upal,da bo popustil.Kmalu mi ga uspe prehiteti.Toda ni se dal.Ceprav je bilo oblacno se me je njegova senca drzala za majico.V mislih sem si ponavljal Predinovo:ne ne mi dihat...Na glas mu tega nisem upal reci ker bi me verjetno s palico..Resila me je Zinka na postaji ko mu je ponujala dobrote in vodo in je fant podlegel skusnjavi.(hvala Z* imas pijaco v dobrem)Zaostal je in sem imel nekaj casa mir.Tako sem kar nekaj casa tekel sam in sem ze mislil,da sem se izgubil.Se dobro,da se ne rastejo gobe ker bi me premamilo.Malo gor malo dol malo ravno in ze smo blizu cilja.Zgleda,da je malo posijalo sonce kajti senca (Snezna)se je zopet nevarno priblizala(lahko njemu,ker je imel s sabo borovnicevec).Snezni me je dohitel in me je ze panika.Vendar je na koncu se en bregec in mislim,da je odlocala teza njegove popotne malhe.Malo ga je teza vlekla nazaj in to je bilo dovolj.Boj se je bil do bridkega konca.Na koncu pa sva bila oba zadovoljna.(on malo manj ker je izpustil pasulj).Na poti v dolino sem bil nagrajen se s toco,ki se je posteno vsipala in to je to.Organizacija super,pescena ura se jim je sicer nekaj zataknila,moja zahvala vsem,da so se tako potrudili.Drugo leto pridem zopet,samo da se malo poravnate to strmino.Naj ne zamerijo vsi nastopajoci in sudelojoci v tej storiji.(Pogresal sem kaksnega psa,da bi lahko bila basen)
), ker "med tekom nič slabega ne mislimo" in nam je poslal sonce (vsaj za gor). Moram priznat, da sem imela velik rešpekt pred tekom, to je bil moj prvi gorski, me je črvičilo v želodcu pa še kje drugje. Sem si mislila, samo da zdržim do Z* (to je prve okrepčevalnice), pa sem na konju. Ampak prva strmina je vseeno bila močna, čeprav so se ta prvi mladci tako pognali na štartu, da sem jih vidla samo še v auspuh, potem pa še tega ne več. Od kod kaj jemljejo moč 
Moja taktika je bila, na začetku počasi, da se ogrejem, potem pa rahlo pospeševanje. No, pospeševanje je bilo res rahlo, ker je bilo ozračje v drugem delu poti precej hladno (navsezadnje je najvišja točka 985 m! in je na Pohorju ponoči celo zapadel sneg, po podelitvi priznanj pa se je tudi na Duhu vsul ledeni dež) in so moje pomanjkljivo "oblečene" mišice malo štrajkale. Rok pa tako ali tako skoraj nisem več čutila. Vendar je z vzpodbudami vseh "redarjev" na progi in v družbi sotekača Andreja šlo lepo do cilja - skoraj direkcijon v oštarijo 
. Bila sem presrečna! Yes!
. Se mi je zdelo, da je bilo več okrepčevalnic kot na teku trojk (mislim da tri ali štiri dobro založene, sem si privošču kar zajetno pavzico na vsaki 
) štajerskega konca, ki sem jih dosedaj samo bral preko postov 
.
Upam, da mi Snežni ni preveč zameril ... 
, kako si lahko pozabila 
; saj sva z Z* prvič res šli z namenom, da bi hodili, ne, potem pa so vsi začeli teč, midve pa 
)prispemo v Selnico ob Dravi. Tam srečamo Njega, ki se je žrtvoval za nas tekače, bil na vseh koncih hkrati in imel vse pod nadzorom. Ne, to ni bil Bog, ampak naš gorski sotekač TadejK, ki je na svet spravil ta zares čudoviti tek. 
V zahvalo za lepo preživet dan se Dule in BoštjanG poklonita nebeškim bitjem v bližnji cerkvi, koder seže lep razgled čez avstrijske hribe.
S*
BoštjanG