- 27 Jun 2005, 13:46
#44020
Lep pozdrav!
Pa smo preživeli še eno vzdžljivostno preizkušnjo na svojih trening terenih. Vreme je meni bilo optimalno, družba pravtako in preživeli smo prav lepih 70 km.
Forumovcev nas je bilo (vsaj, da sem jih jaz videl) 4.
majak
zver
pepino
tadejk
Organizacija je bila tako-tako, še bolj so jamrali tisti na 150 km, ki so vodo dobili vsega 2x. Za 2500 SIT štartnine, smo dobili plastenko za kolo od Hervisa in bon za popust (mimogrede, to smo dobili na teku Zdravazabava- brez štartnine).
Kljub temu, da sem še tisti dan prepričeval ljudi, kako je vredu, če plačaš štartnino, jih po kolesarjenju več ne bi. Naslednje leto bom tudi jaz med tistimi, ki se 'švercajo'.
Večkrat sem že kolesaril na tem maratonu, pa je to samo še bleda senca tistega, kar je bilo včasih.
Tadej
Pa smo preživeli še eno vzdžljivostno preizkušnjo na svojih trening terenih. Vreme je meni bilo optimalno, družba pravtako in preživeli smo prav lepih 70 km.
Forumovcev nas je bilo (vsaj, da sem jih jaz videl) 4.
majak
zver
pepino
tadejk
Organizacija je bila tako-tako, še bolj so jamrali tisti na 150 km, ki so vodo dobili vsega 2x. Za 2500 SIT štartnine, smo dobili plastenko za kolo od Hervisa in bon za popust (mimogrede, to smo dobili na teku Zdravazabava- brez štartnine).
Kljub temu, da sem še tisti dan prepričeval ljudi, kako je vredu, če plačaš štartnino, jih po kolesarjenju več ne bi. Naslednje leto bom tudi jaz med tistimi, ki se 'švercajo'.
Večkrat sem že kolesaril na tem maratonu, pa je to samo še bleda senca tistega, kar je bilo včasih.
Tadej
Pot je cilj!
Kaj čmo, sem vsa leta plačevala, letos sem šla pač tako. Štartala sem od doma ob 8.10, na 70, in pričakovala, da me v kratkem ujamejo ta hitri. Prav prijetno je bilo takole sproščeno poganjati v oblačnem vremenu. Šele na lehenskem klancu me je nekje proti vrhu ujel avto z vodilnimi, potem sem si pa dala duška pa poskusila držati tempo. So bili kar prizanesljivi, zato mi je ob očitnem "šlepanju" še kar uspevalo - je policijski motor ves čas pazil name. 
. A mi je bilo kar jasno, da bo najkasneje na falskem klancu konec veselice, saj tempa 40-45/h ne morem držati prav dolgo. Tam nekje so se me res otresli, skupaj z mano je popustil tudi simpatični starejši vsevedni očetovski kolesar, ki se je osredotočil na mojo tehniko poganjanja ter me zmerjal in delil nasvete vse do Maribora. Ko sem se mu pri cilju nekako vendar izmuznila, se je še zadrl za mano: "Zdaj pa domov, pa nekaj slanega pojest, da nadoknadiš!" Skratka, bilo je prijetno in poučno. Glede organizacije pa takole: okrepčevalnic skoraj nisem videla, redarje in usmerjevalce bi ponekod tudi lahko z lupo iskali, zato je bila vožnja proti cilju za nekatere podobna raziskovalni akciji po mestnih ulicah. 
.Erota poklič pa bo 
. Potem pa sem prišla vsa ponosna nase, ker mi je ratalo, v cilj in če ne bi bilo Z*, bi me skoraj nihče ne pričakal (ura je bila pa okoli 14.30), pa še neke hrane je zmanjkalo. Nekaj spodbude vsak rabi, tisti ta zadnji bolj ko prvi. Vzdušja in duše že takrat ni bilo, in je tega očitno vse manj. Čeprav ljudje vseeno prihajajo, verjetno, ker je proga sicer zelo lepa.
