Nekaj časa sem okleval, ali naj grem laufat,
saj sem čutil še malo musklfibra od torkovega dvournega teka po dežju, snežnem metežu,
med bliski, strelami in grmenjem.
Zunaj je bilo jasno nebo, sonce je vedno bolj grelo in bolj sem pogledoval na snežno belo kapo na Stolu in preproge svežega snega na Belščici, bolj me je vleklo.
Ampak samo en krajši tek sem si rekel, na enega takratkega,
kot pravi dpop.
Res sem odšel v Završnico, kraj, od koder se začne ponavadi tura do Valvazorjevega doma in naprej na Stol. Prečenje iz Stola, preko Belščice do Pustega Rovta je eno najlepših prečenj, kar sem jih prehodil v gorah.
Tudi Završnica je krasna, jezerce je smaragdno zelene barve in je tako mrzlo, da ga še nihče ni preplaval. Mnogo jih je poskušalo in nekaj jih je utonilo, zato je tudi kopanje v njem prepovedano. Završnica je potok izpod Stola. Tam nekje V Ridi, (domačini pravijo U Rit) je tudi izvir, ki ima poleti in pozimi vedno temperaturo od 5 do 7 stopinj.
No tudi danes so se drevesa bleščala v vseh barvah, saj so bila ovenčana z bleščečimi ledenimi kristali, z bisernimi ogrlicami in diamantnim lesketom, ko jih je obsijalo pomladno sonce. Na tleh zaplate snega, izpod njega pa so takoj vzdignili cvetove neštevilni telohi, ki si mislijo, saj je že pomlad, koga se tale sneg tukaj mota po naših cvetovih. Pa še prav imajo. Po jasah ljudje že nabirajo regrat, čeprav je na travi še precej ostankov snega. Bo pa regrat ledenec, namesto solate ledenke.
Začel sem teči v takem raju, ki pa brez zvočne spremljave ni pravi raj. Ne vem, ali so imeli ptiči danes kakšno veselico, ampak slišati je bilo vse mogoče ptičje napeve. Naprimer tale:
Tiuu, tiuu, tiuu, tiuu
Špe tiu tokua,
Tio, tio, tio, tio,
Kuutiu, kuutiu, kuutiu, kuutiu,
Tskuo, tskuo, tskuo, tskuo,
Tsü, tsü, tsü, tsü, tsü, tsü, tsü, tsü, tsü, tsü
Kuoror tiu. Tkuo pipitskuisi
Tso, tso, tso, tso, tso, tso, tso, tso, tso, tso, tso, tso
tsirrhading!
Tsisi si tosi si si si si si si si
Tsorre tsorre tsorre tsorrebi
Tsatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsi
Dlo dlo dlo dlo dlo dlo dlo dlo
Kuioo trrrrrrrct
Lu lu lu li li li li li li li
Kuio didl li lulyli
Ha guur, guur, kui kuio!
Kuio, kuui kuui kuui kui kui kui kui
Ghi, ghi, ghi,
Gholl gholl gholl gholl ghia hudndoi.
Kui kui horr ha dia dia dillhi!
Hec, hec, hec, hec, hec, hec, hec, hec, hec, hec
hec, hec, hec, hec, hec,
Tuarrho hostehoi
Kuia kuia kuia kuia kuia kuia kuiati;
Kui kui kui io io io io io io io kui
Lu lyle lolo didi io kuia
Higuai guai guai guai guai guai guai guai kuior tsio tsiopi.
Ko sem šel gledat v knjigo Frana Erjavca Domače in tuje živali v podobah, v njej piše, da se tako oglaša slavec. Vsekakor se je danes v Završnici zgodaj oglasil.
To je bila samo ena melodija v orkestru različnih aranžmajev in melodij. Kot Gorenjec sem se spomnil
da bo kmalu zapela kukavica in da bo treba s sabo nositi denar
. Pravijo, da ko prvič slišiš kukavico peti, moraš pri sebi denar imeti, da ga imaš potlej vse leto.
Obisk v raju je kmalu minil, moja štoparica je pokazala 40 minut teka, ko pa sem prišel domov, pa je bila ura že skoraj poldne. Torej je bilo tako krasno, da je še čas tekel počasneje.
