Zadnje novičke

[tadejk]

Aloha!

Lep pozdrav vsem skupaj. Seveda sva tudi z Majo zadovoljna, da ste vsi vi zadovoljni. To je bil tudi edini smisel "prireditve".
Rezultate imam "obdelane", vendar doma, kjer pa ni interneta . (sto let za leseno žlico)

Se bomo drugo leto spet potrudili? Seveda. Morda pa razmislimo o pomladanskem in jesenskem merjenju moči na štengah. Bo še več za analizirat.

Hvala seveda tudi Slokiju za prelepe fotografije in ažuren servis. 15 min po prihodu v dolino smo imeli že spečen CD.

Tadej

[boohoo]

...lustno...zal me bolezen ni pripeljala na štajersko ...ampak vedno je drugo leto a ne?

[marjan]

Se opravičujem za izostanek tudi jaz. Fotrov tek je bil "usoden" za gleženj.

Sem pa vesel, da ste uživali.
Če bo posreči, bom šel enkrat poskusno, pa vam sporočim čas.

Naj stopnice stojijo,
Marjan

[S*]

Končno prišla do računalnika! (Sem nekako v stilu Tadejevega komentarja "sto let za leseno žico" ).

Hm. Kako bi strnila reč in jo povedala čim krajše? Težko. Ker je bilo na tej "najkrajši rekreativno tekaški prireditvi v sloveniji" (Inot press) vsega dosti: peciva, sonca, dobro razpoloženih tekačev in predvsem obilo šteng, pa seveda, da ne pozabim "varnosti" - mislim, da smo vsi rahlo pobledeli, ko se je pripeljala marica in so se začela vprašanja "Aha, a je tu prireditev? Hm, kje je pa štart? Pa cilj?" Ampak, pri tako nasmejanih obrazih, obloženi mizi in za ta "plava" nemogoči misiji "laufa po štengah" smo se krasno ujeli (menda sta celo merila čas ).
Ko smo se vsi zbrali (hja, nekaterih prijavljenih žal ni bilo in smo jih pogrešali, čisto zares ), so se "delavci" (štarter Pepino, štoparja na vrhu Maja in Tadej, press štab Sloki) namestili na svojih položajih. In začelo se je. Najprej vsak posebej, potem smo ugotovili, da gre hitreje, in mislim da bolj stimulativno, v parih. Mislim, bilo je kaj za videt! In slišat! Tisti, ki so že končali svojo "kalvarijo" so tako vzpodbujali, da nisem upala niti za trenutek popustiti (pa tako bi pasalo ). Ja, in na vrhu so moje noge (A so bile res moje !?) pokazale čisto drugo plat: bile so kot guma, sploh niso ubogale, kar nekam so se zvijale. Pa da bi vi videli družino, kako je tekla: ata, še večji ata, sin (še ni hodil v šolo) in hčerkica. Bravo vsem! Pa zmagovalec med moškimi! -jaz po ravnem tako ne šprintam! Pa različne taktike in stili! Največ povedo fotke.
Po teku je bila seveda razglasitev mest oz. rezultatov in žrebanje. Vsak je dobil ročno delo naše "umetnice" Maje v obliki medalje, prvi trije med ženskami in prvi trije pri moških še praktične nagrade. Pa še žrebanje je bilo. Ne pomnim, da bi na katerem teku dobila tako fajn nagrade. Sloki je medtem pridno delal v "zakulisju" in nam potem dal še vroče CD-je, drugi smo jedli same domače dobrote, čvekali in si obljubili, da se mora to še ponovit. S polnim želodcem (Napaka! Me je kaznovalo!) smo Pia, Toby, Z* in moja malenkost šli še na en iztek. Potem pa nas je nekaj šlo še pogledat, kaj nudijo na vegetarijanskem pikniku.
Joj, pozabla sem omenit krasne majce! ( žal so bile samo za predprijavljene).
Bilo je to lepo športno druženje, v sproščenem, bolj "intimnem" vzdušju (menim, da nas je teklo okoli 20). Upam, da ne zadnjič.

[Z*]

Hvala, Ero, za zanimivo predstavitev! Je bilo luštno, ja, tekati po stopnicah v malce večji družbi in se ob tem še obilno sladkati ...

Z* je bila itak neumorna in je zgornji del šteng ponovila n-krat.

No, tole, Ero, me pa danes malce tepe , auč, v obliki muskelfibra ... Ampak sem morala, že zato, ker nisem v klubu 2! Pa še kdaj.
Lučko, nekateri smo te pogrešali! Da se, mrcina, zadnji večer odjaviš!
Vegetarjanski piknik je pa sploh bil pika na I, že zaradi siiilne gneče!

[mznida]

ni nam lahko, bi rekel Milan, pa vseeno nam je uspelo...
...pa vsaj muskelfibra nisem utrpel pa na žalost tudi piknika ne.


Drugo leto pa se spet veselo mučit na kalvarijo " "