Zadnje novičke

[mojcej77]

Drugačna sem,
kot me pogrešaš.
V svojem bistvu
še vedno staro sebe skrivam,
a svetu
drug obraz razkrivam.
Prek poti,
ki so se vile,
potem ko sva
na razpotju šla
vsak v svojo smer,
so se modre meglice razlile.
In pogled nazaj
zakrile.
Ne vidim te,
kot ti ne vidiš mene,
a spomnim se te še,
kot ti se spomniš...
kot ti pogrešaš,
jaz pogrešam tebe.

lp,

m

[mojcej77]

Vzemi me s sabo
na svoje poti
samotne,
med skrivnosti,
ki jih pred svetom
skrivaš,
v gozdne tolmune,
kjer si prah vsakdana umivaš.
Vzemi me s sabo
kot kamen z obale,
storžek spred nog,
knjigo s police,
kruh iz košare.
Nosi me v sebi
tiho
nevidno
previdno,
kot nosiš s sabo vse,
kar
je
zate
vredno.


lp,

m

[runner]

Vzemi me s sabo
na svoje poti
samotne,

sorrchy ... hocem biti sam ... itak sem tecen danes ... evo jutri ... jutri lahko gres zraven ...

[Nataša]

Runner, a ti tut ko ti v top shop rečejo, da boš z bat šejperjem v dveh dneh prišel do čudovite postave - kupiš takoj?

oh, pa ta ezoterična pojezija.
kdo pa ni tečn dons??

[INOT]

kdo pa ni tečn dons??

Jaz nisem

[Nataša]

Vprašanje je bilo retorično

[runner]

Runner, a ti tut ko ti v top shop rečejo, da boš z bat šejperjem v dveh dneh prišel do čudovite postave - kupiš takoj?

Seveda, saj sem redni gost na http://www.dzirlo.com/languages/slovenia/pr_001.htm
Kaj ti ne verjames v te reci? ... PA SAJ SO NA TELEVIZIJI REKLI!

[Nataša]

verujem, verujem! (vezanih očiju PRESS)

[mojcej77]

Koščki
tvojega
obraza.
Preden zaspim,
zaplešejo
pred konico mojega nosu,
skozi mehke poljube
me zazibajo
navznoter
in zjutraj prav tako
popeljejo navzven,
kjer se v najlepših jutrih
spet sestavijo
v meni najljubšo sliko,
tik
pred
konico
mojega
nosu,
ob pregibu dneva.

lp,

m

[mojcej77]

Zvečer iz mesta
odšepetam,
zalepljena na pred mano lepo pogret sedež avtobusa utrujenih obrazov,
zasanjanih,
odsotnih,
sprijaznjenih,
na nek način oddahnjenih…
od dneva.
Zvečer iz mesta
čez vlažne oranžne odmeve luči v sivini cest,
skozi hlad
mezi nekaj mehkega.
V zraku pa prši
nedoločljivo,
nekaj med dežjem, ne-dežjem in snegom…
In skozi grem,
k tebi grem…
da v tvoje lase obrišem svoja orošena očala.


lp,

m

[mojcej77]

Preberi mi pesem,
nekaj prijaznih,
mehkih besed
mi s toplo sapo
zašepetaj v uho,
da pozabim na jutri,
poln vprašanj,
in se sprijaznim
s preteklim dnem.

Preberi mi pesem,
zazibaj me,
obrni navznoter,
kjer se v šumenju krvi
in odmevih tvojega glasu
i z g u b l j a m.




lp,

m

[mojcej77]

Izpod odeje
pod kaplje,
iz golote
v dnevni kokon,
iz gnezda
v gosto meglo
in hrup,
avtomobilski žele.
Predano se mirim
in razmišljam o kavi,
preden bom spet
vsem podaljšana roka.
V meni pa vre,
razbija,
in žile širi,
pregrešna misel na sonce
in tebe pod mojo odejo.



lp,

m

[mojcej77]

Sanjam o lahkosti,
o konicah nožnih prstov
na prosojnih tleh,
o svojem prsnem košu,
vpetem v poletno nebo.
Sanjam o neskončnem,
polnem vdihu,
o razpuščenih laseh,
v katerih gnezdijo
sape
in vonji
in čipke
iz vetra.
Sanjam o zelenem listu.



lp,

m

[Dušan]

Kje si hodila tolk časa?!?!?!

Lp Dušan

[mojcej77]

lol

malo manj časa sedim za računalnikom.
ampak nič bat, sem še vedno tukaj.
In kako je bilo v hribih?!?!...ccc - nič nisi povedal!!! kje si pa hodu? a?


lp,

m