Zadnje novičke

[Bajsi]

IN PREKLETI TIPI, KI SO KUKALI IZZA DEBEL IN KAZALI SVOJEGA "ONEGA".

Helou!
Res je, da s svoje, moške pespektive težko ocenjujem žensko počutje ob takšnem doživetju, vendar po drugi strani...
Ti "tipi" so fizično popolnoma nenevarni, furajo svoj eksibicionizem in v bistvu niso zmožni spolnega kontakta z neznano žensko. Pri njih gre predvsem za seksualno zadovoljstvo ob razkazovanju in deloma ob potešitvi ob zgroženem pogledu žrtve.
Zatorej, pomagaj do užitka. (Ma smo se samo hecali!!)
Zaigraš zgroženost in jo odkuriš. Če pa hoče biti bolj "nasilen", mu pač pokažeš hudiča in zagotovo jo bo pobrisal.
Moja prva bivša, s katero sva imela dva dobermana, psa Ilka in psico Harino, je nekoč šla sama z Ilkom po PST proti Kosežkemu bajerju, ter se na eni izmed klopc ustavila in usedla. V tistih letih (1989) je na tem delu PST "staršil" notorični eksibicionist, ki je po PST-ju hodil popolnoma nag, razen nogavic, superg in traku na glavi. Usedel se je zraven in jo začel nekaj nagovarjati v stilu, če ji je všeč in podobne kozlarije. Maja se je, tako za štos začela pogovarjati, ko pa je začel tip biti vedno bolj neposreden, je rahlo naščuvala psa in rekla:"Če sedaj ne odjebeš, boš vidu hudiča!" Pes je začel kazati zobe, tipček jo je pa jadrno odkuril.

[Bajsi]

Helou!
Včeraj sem naredil svoj prvi tek proti Vršiču. Sicer sem že prej vedel, da do vrha ne bo šlo, saj je cesta še zmeraj polna snega.
Štartal pri mojem sedanjem "domovanju", hotelu Lek. Cesta je trenutno tudi razrita v dolžini 2km od Erike.
Nadaljevanje po "kakanju". Me je pritisnilo, da je kaj!

[Bajsi]

Helou!
Evo, "usral" sem se, oddelal vajo iz Tai-chi-a in sedaj sem zopet z vami.
Cesta je kopna do Koče na gozdu (1265m) oz. malo za 10. ovinkom. Mislil sem z derezami teči še naprej, pa sem imel od joge in tai-chi-a tako goveje noge, da sem samo še obrnil. Vse skupaj sem naredil dobrih 15km in 400m višinskih v blaženem miru, ki ga je na delu proge zmotil samo samo hrup bagerjev in tovornjakov. In pa trije, štirje bergštajgerji.
Nekaj se tudi dogovarjava z Mirom, da skočim k njemu v Mojstrano, ali pa on k meni. Pa zaradi njegove službe in moje natrpanosti s programom, ne vem ali naba bo uspelo narediti kakšen lauf.
Sedaj pa plavat!

[Fotr]

Ves dan sem imel slabo vest, da nisem šel na tek včeraj v Tolmin ali danes v Čatež. Sam sebe sem tolažil, da moram malo počivati in da ne smem pretiravati. Tako sem si tešil slabo vest in bil prepričan, da bom res počival. A ko se je dan prevesil proti mraku, me je potegnilo v superge in na teren. Kar dobro mi je šlo in izgovor na utrujenost je bil res le izgovor. Tudi vreme je bilo nekaj posebnega. Kar precej toplo je bilo, na nebu pa debeli, jekleno sivi oblaki. Okoli teh oblakov pa je bila jasnina, ki jih je kot svetel venec obdajala z modro rumeno svetlobo. Kljub nizkim temnim oblakom pokrajina ni bila turobna ampak slavnostna in skrivnostna. Ko je padel mrak so te jasnine potemnele in v njih so se prižgale posamezne zvezde, ki so napravile razpoloženje še bolj slavnostno. Ko so se oblaki počasi premikali, je izgledalo, da potujejo zvezde po temno svetlem okvirju oblakov. V bližnjih naseljih so svetile luči, na griču je odseval razsvetljen zvonik, v okoliških vaških cerkvah pa so kar naprej odzvanjali zvoki, ki so večer napravili še bolj skrivnosten. Kot bi nebo hotelo nekaj povedati, kot bi se bližalo razodetje, ki bi razložilo smisel življenja. Kakšne občutke in videnja bi zamudil, če bi res ostal doma in ne bi šel na tek.

[Bajsi]

Helou!
Danes sem se odpravil v Mojstrano, da s kom drugim, kot z Mirom odlaufam en krog. Dobila sva se in jo krenila eno kratko proti Dovjam in nazaj "okoli riti v varžet " nazaj proti Mojstrani. Kot je na začetku kazalo, da bova tekla po dežju se je osušilo in rahlo sparilo. No, odtekla sva "luštn" trening, kakih 8km, pri njem spila čaj in do onemoglosti crkljala Asija. Do moje onenoglosti, ne pasje.
Za sredo sva načeloma zmenjena, da greva od hotela Lek do konca KG desetke in nazaj.

[Fotr]

Za sredo sva načeloma zmenjena, da greva od hotela Lek do konca KG desetke in nazaj.

Lahko se vama pridružim, ampak samo na rolkah, ker vaju drugače ne dohajam, pa še z njimi ne vem, če vaju bom lahko spremljal. Za kdaj pa sta zmenjena?

[Bajsi]

Helou!
Ob cca. 11h. Prav hitra verjetno ne bova. Je pa drek, ker baje je tista steza še vedno zasnežena. Če pa bo danes cel dan in celo noč padal dež, se zna zgoditi, da skopni. Si pa dobrodošel. O dejanskem stanju te najkasneje v sredo zjutraj obvestim po "zs"! Zatorej bodi "plugged"!

[Fotr]

Včeraj sem ves dan imel neke drobne opravke, zato sem odšel na tek šele pozno zvečer, ko je bila že tema. Ker me tek v breg precej zdela, sem si zadal, da bom enkrat na teden tekel po taki trasi, ki vsebuje tudi kakšen vzpon. Včeraj sem se podal na 10 km dolg tek proti Lipcam na Kočno in čez Poljane do oznake 6 km (začel sem pri oznaki 1 km) in nazaj. Prve 2,5 km je dolg in proti koncu strm klanec z naklonom do 15% (ali stopinj, ne vem). Priznam, da me je tudi ta klanec upehal, še posebno, ker sem si hotel dokazati, da mi klanci ne bodo delali več težav. Verjetno mi jih bodo nekaj časa še. Na vrhu vzpona je potem 2,5 km dolga ravnina, asfaltirana cesta s kar precej gostim prometom. Vsakokrat ko tečem po tej cesti, me izuči, da moram teči po notranji strani ovinkov, kajti nekateri vozniki precej divjajo in jih na ovinkih nosi ven. Že nekajkrat se je zgodilo, da sem se moral umikati izven cestišče in tudi včeraj je bilo tako. Verjetno bo treba početi toliko časa, da si bom pridobil tako hitrost, da bo tudi mene na ovinkih nosilo ven. Kot že rečeno me je klanec kar zdelal in v nadaljevanju teka sem se počutil kot na Petelinjeku, nikamor mi namreč ni šlo. Pa bom moral res malo počiti, ampak v četrtek planiram še Cooperja, v nedeljo pa imava z Mirotom poseben tek. V ozadju pa na tiho planiram Bovec, bom videl, kakšno bo vreme. To sem razmišljal včeraj na teku, ko me je proti koncu že dodobra pobiralo.

[runner]

Vem da ne sodi tukaj, pa bom vseeno delil z vami današnjo zgodbo. Živim v bloku na Zaloški ul (nasproti toplarne in tiskarne) v Ljubljani. Blok je velik, 12 nadstropij, približno 90 stanovanj, nikoli parkirnega prostora (ki je BTW neurejen), vlamljajo v kletne prostore vsaj enkrat na mesec, mojem dediču so že spizdili kolo, ni javne razsvetljave, nobenih kamer, dvigala so stara. Problem je v tem, da se stanovalci nič ne zmenijo, ker večina samo oddaja stanovanja in ne živi not. Torej nikoli ni potrebne večine, ko se prinašajo odločitve o raznoraznih popravilih ali spremembah. Mislim, da si lahko predstavljate kako je živeti v taki stolpnici…

No danes zjutraj ob 05:24 sem zaslišal strele. Štiri, če sem bolj natančen:POK,(pavza),POK,POK,(pavza),POK… Doma sem iz Sarajeva in (verjemite mi) točno vem kako zveni strel iz pištole. Iz postelje sem tako hitro skočil, da me še zdaj boli vrat ("heksenshus" po slovensko . Ko sem začel sam sebe prepričevati, da sem vse skupaj samo sanjal sem zaslišal klice na pomoč. V tem trenutku sem bil pa čisto zbujen. Preveril sem otroka – spita. Izvlekel sem iz postelje življenjsko popotnico in ji povedal kaj sem slišal. Komaj je našla aluminijasto baseball palico, ki sam jo dediču kupil v San Francisku, in sva se postavila zraven vrat, prisluškovat kaj se dogaja na stopnišču.
V tistem trenutku, ko je domofon zazvonil, mi je flashnula scena iz "The Silence of the Lambs" ko Jodie gre v tisto grozno hišo… skoraj mi je slušalka domofona padla dol ko sem se javil. Na drugi strani ukazujoč glas:"Policija - odprite!". Pritisnem gumb in preverjam v svojih možganih kaj bi hudiča lahko bilo, da mene rabi policija (bedasto - vem ampak sem res prvo to pomislil. Pogled na uro – minutka pred pol šesto. Zdaj pa se klici na pomoč, glasno tuljenje (kot ranjene živali) in še en bolj tih - neartikuliran glas, psovke in ukazovanje zelo razločno slišijo, kakor tudi sirene s vzhodne strani bloka, ki gleda na olimpijsko vas (Fužine . Skočim do balkona in naštejem štiri policijska vozila ki so imela samo rotacijske lučke prižgane. Sirena pa je bila od reševalca ki je drvel po Zaloški proti Portalu.
Silva (moja žena) je v zdravstvu in nisva mogla več poslušati klice na pomoč. Odločila sva se da grem pogledati. S kijem v roki sem sel po stopnicah dol tiho kot miška. Zagledal sem policista ki je slonel ob steni v neprebojnem brezrokavniku. Bled je bil in očitno v šoku. V hodniku sem jih naštel najmanj deset. Ko sem stopil proti njim sem pričakoval, da bi me ustavili ali vsaj kaj rekli. Nič. Kakšna bedasta situacija. Povedal sem jim, da sem jaz odprl vrata. Spet nič. Eni so imeli se pištole v rokah eni pa radijske postaje. Tisti ki je bil v neprebojnem jopiču pa ni imel nič v rokah. Spet tišina. Vprašal sem če je vse pod kontrolo. Glih ko mi je tisti s postajo v roki rekel, da je vse pod kontrolo smo zaslišali hrup po stopnišču. Sopenje in tek kot da bi nekdo preskakoval po 2 stopnice. Uh… tudi policisti so se zdramili. Bil je samo reševalec oblečen v rdeče s kovčkom v rokah (rdeče-belo). Takrat sem vedel da je res gotovo.
Vrnil sem se nazaj v stanovanje in z balkona opazoval dogajanje. Enega policista (bil je ranjen pod popkom in komaj pri zavesti) so kmalu odpeljali. Najbolj glasen je bil policist, ki je bil ranjen v levo roko. (Mislim da sva njegov glas tudi slišala ko sva čepela zraven vrat). Silva je šla spati in po parih minutah prišla na balkon s kavo. Kakšno spanje nekaj. Čez 10-15 minut sem pa nujno mogel iti na WC (usrao se od straha – dobesedno in roke so se mi začele tresti (povratni refleks).
Eto…
Presenečen sem bil da sem bil edini na stopnišču od stanovalcev. Kako ljudje lahko preslišijo klice (krike) na pomoč??? Presenečen sem tudi nad psi. Kar dosti jih je v našem bloku. Ponavadi lajajo ko Vita gre počivati – danes so pa bili tako tihi. (Žival čuti, kaj ne?)
Ko sem otoka peljal v vrtec/šolo in Silvo v službo so že bili na delu forenziki. (vsaj mislim da so ker so imeli napis POLICIJA na hrbtu v zeleni barvi in kamere v rokah???)

Pomiril sem se šele kasneje ko sem na pošti dobil svoje nove NB 1022 in Puma majico (pošiljka od superga.si

runner

(opravičujem se za morebitne napake v slovenščini .. pisal sem zelo hitro, adrenalin kaj?)

Aha evo link na 24ur:
http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20040421_2039292.php

[mare]

Zanimivo!

Zdaj bodo policaji zagotovo obtoženi prekoračenega silobrana. Lahko pa končno vsaj za enega zlikovca rečemo, da ne bo čez 5 minut na prostosti. da pa ne boš mislil, da je tvoj blok kaj posebnega, ti povem, da je bilo streljanje že celo v Murglah.

[Fotr]

(opravičujem se za morebitne napake v slovenščini .. pisal sem zelo hitro, adrenalin kaj?)

Zelo lepo si napisal, veliko lepše in v lepši slovenščini kot je napisano na 24 urah. Tudi doživetje je zanimivo. Ne govori sam sebi, da ne znaš opisati kakšnega dogodka, zgornji opis je dokaz, da znaš pisati. Še kakšno doživetje opiši, saj je bolj zanimivo iz prve roke! Če je pa kakšen izraz iz drugega jezika vmes, pa to pripomore k sočnosti in originalnosti opisa.

[Bajsi]

Helou!
Z Mirom odtekla kakih 12km po trasi kranjskogorske desetke v zelo lepem vremenu. Fotra na rolerjih žal ni bilo.

[Bajsi]

Helou!
Od kar sem oz. živim v Slapah sem kar nekajkrat poslušal streljanje iz AP M70 7,62mm bolj znane kot kalašnikov. Zmeraj je prihajalo iz smeri Vevč.
Drugače pa imam tudi jest eno precej negativno izkušnjo z nasiljem v obliki golih pesti. Dobri dve leti nazaj sem se neko nedeljsko popoldne vrnil v Ljubljano iz prav bednega pogovora s svojo bivšo, ko sva se ravno razhajala. Pred babičinim blokom sem nekaj jemal iz prtljažnika, ko zaslišim kilice na pomoč in nekaj v stilu: "Baraba, baraba, vrni mi torbo!" Pogledam iza avtomobila in vidim tipa, ki jo na moč briše v moji smeri s torbico v roki. V ozadju pa starejša, precej preplašena ženska. Tedaj mi ven plane sveta jeza, saj so mi babico precej zverinsko oropali nekaj mesecev prej, ter še nekaj mesecev prej popolnoma izropali in razdejali društvene prostore.
Postavim se iza avtomobila v trenutku, ko je prišel do mene. Zaleti se vame in pade po tleh. Vstane, gre proti meni in se zadere: "Šta je, pizda ti materina!?" Stegnem pest in ga zadanem direktno v nos. Zlomim mu ga in kri brizga na vse strani. Pade, vendar se takoj pobere in gre še enkrat nadme. Še enkrat ga treščim in ga zadenem v levo ličnico. Pade, obleži, obraz se mu napne čez celo levo stran in pomodri. Ko ni in ni hotel vstati sem se mu približal in potipal pulz. Srce je bilo in odleglo mi je, saj sem najprej pomislil, da sem ga ubil. Potipal sem ga po levi ličnici in zaradi mehkobe sem pomislil, da sem mu zlomil tudi ličnico. Po kakšnih 20 do 30 sekundah se tip prebudi, me pogleda ter se na hitro dvigne in opotekajoč zbeži kolikor so ga nesle noge.
Poberem torbico, jo vrnem precej pretreseni ženski in jo prosim, da če bo obvestila policijo, naj me ne omenja. Žal bi verjetno v celi zgodbi precej tenko piskal. Še posebej, če bi se tip našel in me tožil, ali pa se mi celo maščeval.
Kakšni dve uri kasneje pa sem ugotovil, da imam mezinec na desni roki poškodovan. Na urgenci ugotovijo, da sem imel zlomljene tudi dlančnice.

[Fotr]

...Fotra na rolerjih žal ni bilo.

Zaradi premagovanja klancev je bil zmatran in je moral počivat. Cel dan je sedel pred računalnikom in imel vklopljen TF.

[Tuareg]

[quote="Fotr"] Včeraj sem se podal na 10 km dolg tek proti Lipcam na Kočno in čez Poljane do oznake 6 km (začel sem pri oznaki 1 km) in nazaj. Prve 2,5 km je dolg in proti koncu strm klanec z naklonom do 15% (ali stopinj, ne vem). Na vrhu vzpona je potem 2,5 km dolga ravnina, asfaltirana cesta s kar precej gostim prometom.

Fotr, še za en kilometer bi podaljšal in prišel na okrepčilo. Zdaj je treba
pazit, pod Kočno se pase ena velika čreda ovac in se veselo tudi po cesti
sprehajajo. Tisti, kdor namerava tam teč, ker ni omejitve hitrosti, naj pač
malo popazi, da bo lahko pravočasno zavrl. Zaletiš se sicer v mehko,
pa vseeeno...