Zadnje novičke

[mojA]

Včeri sem šla tečt spet mal v klanec, trojke se bližajo. Iz Toškega čela na Katarino proti Beli pa potem pred peskopom še dober km proti Grmadi. Prav prijetna sprememba. Vse skupaj cca 13 km. Zelena trava se kar blešči med golim drevjem s sramežljivimi poganjki. Preplašila sem srno, ki je prestrašena tekla kar nekaj 10 mt vzporedno ob meni. Samo ona v gozdu, jaz pa po cesti. Potem je pa pokazala samo belo ritko in že je ni bilo. Fino. Kar nekaj tekačev sem srečala. Res se vse prebuja. Samo tace sem pa imela težke ! Bo treba kar delat !

V nedeljo na ta dolgi turi /25 km po pst Podutik - Golovec, je pa zopet vzporedno z menoj letela ČAPLJA! Nekaj 10 mt !

Družbe se ne manjka !

[Fotr]

Kdo bi si mislil, da se bom v Ljubljani na tekaškem stadionu in teku naokrog tako dobro počutil kot bi tekel v domačem okolju. Najlepši pomladni dan letos je te občutke še podvojil. Ker še nikoli nisem tekel po tartanu in atletskih progah, sem bil radoveden, kako to zgleda. Občutki so bili nadvse dobri, pri teku sem užival in izkušnja je bila pozitivna. Stadion na Kodeljevem je tudi precej obkrožen z zelenjem in vzpetinami Golovca. Že lepo vreme in zelen okvir v lepem pomladnem dnevu je bilo nekaj posebnega. Kot dragulj na kroni ali diamant na žezlu, pa smo bili forumovci, ki smo se zbrali v dokajšnjem številu in klepetali, kot bi nas navil. Milkec je moral pri delitvi dresov spet poslušate naše neslane, pa tudi slane pripombe, Miro nas je bodril kar precejšnje število tekačev, da smo dosegli boljši čas in da smo bolj sproščeno tekli. Bigfrik je dobil izjemno majico, brez reklame na zadnji strani, ne vem ali ima protekcijo, ali ga TS2 ne mara ali pa je bila samo pomota. Tudi Lučkotova majica je malo drugačna od ostalih. To samo kaže na to, da smo znotraj TF različni a obenem privrženi forumu. Dpop je že sestavil pesmico in glede na njegov pesniški talent, pričakujemo kmalu kakšno poročilo v verzih. Na analizi Cooper teka me ni bilo, kakor pa je videti s fotk mojstra fotografije BojanaU, pa je kar prav, saj so mi že tako ali tako izmerili preveliko telesno težo. Skratka nad včerajšnjim doživetjem sem navdušen in da ne izgubljam svojih besed bom napisal, kar je Erich Fromm že davno povedal in imam pripravljeno, da ob kakšni priložnosti še jaz ponovim. Namreč:
Erich Fromm: …Celotno življenje posameznika ni nič drugega kot proces porajanja samega sebe; seveda bi morali biti ob smrti popolnoma rojeni, tragična usoda večine posameznikov pa je, da umro, še preden so se rodili…
…Celo če so vse njegove fiziološke potrebe zadovoljene, lahko človek doživlja svoje stanje osamljenosti in individualnosti kot ječo, iz katere mora uiti, da bi ohranil svoje duševno zdravje. Nujnost povezovanja med ljudmi je imperativna potreba…
No ja malo filozofije ne škodi!

[Matej]

Ko sem Bubi rekel, da pred Radenci potrebujemo še en res dolg tek, je bil takoj za to. On je bil nasploh vedno za. Če si rabil pomoč pri gradnji hiše, si poklical Bubo, če je moral pevski zbor peti na pogrebu, je bilo samoumevno, da brez njega ne bo šlo, če je družba potrebovala smeh, smo samo čakali, kdaj se bo pojavil. Buba je počel vse, Buba je bil vedno zraven. In seveda, Buba je tudi tekel. Začel je kakih pet let nazaj. Rekel je, da bo za 42. rojstni dan pretekel 42 kilometrov. Malo je potreniral, za trening odtekel en 20 kilometrski tek, odšel v Radence in odtekel maraton v času 3;28. Neverjetno, človek božji, od kje ti energije, od kje ti moč. Vsi smo ga občudovali in takrat sem si rekel: "Tudi jaz hočem enkrat v življenju preteči maraton." Potreboval sem sicer še nekaj let "zorenja", da sem tudi sam "not padu", vendar je letos že napočil veliki trenutek - odtekel bom svoj prvi maraton. Buba je seveda zraven, on hoče spustiti svoj čas pod 3;15 (potihem sicer upa, da bo šlo še hitreje).
Tako je prišla nedelja, ko smo se štirje prijatelji odpravili na 40 kilometrski tek iz Cola (nad Vipavo) skozi Trnovski gozd do Svete gore nad Gorico. Tehnično pomoč in prevoz nazaj nam je omogočil prijatelj, ki nas je spremljal z avtomobilom. Bil je precej turoben in hladen dan, vendar je dobra družba naredila svoje. Čas je hitro mineval in tudi noge niso bile pretirano utrujene. Buba je tekel kot veter in če ne bi imeli s seboj mene, bi bili na cilju že krepko prej kot v štirih urah. Bil je res enkraten tek poln sproščenosti, zabave, optimizma in občutkov lastne moči. Ko smo se vozili nazaj, so padale ideje in v neskončnost smo planirali naše prihodnje podvige. Kot bi imeli živeti vsaj še sto let.
Vendar je imel Buba pred seboj samo še tri dni življenja. Ni vedel, da je bil to njegov zadnji tek. V sredo mu je življenje vzela cesta.

P.s.: Buba je bil simpatizer TF in vedno je rad poslušal, ko sem mu pripovedoval o ljudeh in debatah na forumu. Nekateri s foruma ste ga na tekaških prireditvah celo spoznali. Vesel bi bil, če bi kakšen kilometer našega teka posvetili Bubi v spomin.

[dpop]

Bom pa se jest nekej napisal. O cetrtkevem Kuperju (pisi kao sto govoris GENERACIJA). Bil sem zivcen ze par dni prej. Dva razloga. Edne je bil banalen. Da ne bi "popusil", kar se rezultata tice. Drugi razlog je bil bolj poglobljen. Namrec "iti med ljudi in biti med ljudmi" ni bila nikol moja vrlina. Zmeri sm bil sramezljiv, vase zaprt, nedruzaben (p...da pa kako sm jest zeno najdu... ehh... sej je ona mene) pa da ne nastvam dalje. Ce ne bi imel zene in hcere verjetno sam sploh ne bi prisel. Tako pa sem prisel, skrit v masi (ce lohka zeninih 52 in hcerkinih 25 tko deklariram), se skril nekam v kot stadiona in opazoval. Noge so se mi tresle, ko sem se ogreval. Ko sem sel izmerit pritisk so mi namerili 150/95 (stresssssssss), dvakrat sem mogu it se na WC in koncno sm se mal umiril. Sel sem na start. Polarja si sploh nisem gor dal, ker bi skos piskal. Ko sem zaslisal tisti "Pozor, zdaj" sem sam si samo rekel: "Stari, zdej pa pozab kdo si kaj si in kje si... LAUFEJ".
Eden od nas petih ki smo startali skupaj je zacel silovito in samo se pospeseval (da ni bil grega ). Za njega sem vedu da me bo nazgal za cel krog. De Cubertenov "Vazno je sodelovati" v takih primerih tko luzersko izpade. Ampak kaj bi. Tecem tistih svojih 5.00 na kilometer. Potem ena od dveh lustnih casomerilk po mojem prvem krogu rece "1:35". Vklopim kalkulator. Ze tko pregret procesor je se dodatno obremenilo ampak le izracuna da bi to blo 4.00 na kilometer. O, sranje. Spet mi bo prehitro prislo. Malo upocasnim korak. AMpak glej ga zlomka. Upocasnjujem in zacnem dohitevati tekaca pred sabo. Kje je zdej Einstein in njegova relativnostna teorija. Nc vec jasno. Prehitim ga. (ne Einsteina). Zdej si morm drucga zajcka najti. Nastelam se na naslednjega pred mano. Vklopim tempomat. Klik. Nastavljeno. Zdej gre vse samo od sebe. Drugi krog. Tretji krog. Cetrti krog. Piiiip.Piiiip. A ne me basat. Tempomat mi javlja da se kljub konstantni hitrosti priblizujem objektu pred seboj. Kaj zdej? Ja nic. Grem mimo "zajcka" stevilka dve in preklopim na manual. Peti krog se koncuje. Zooooooooom. Pade mimo mene en tekac. Valjda. Nascal me je za en krog. Ni kej turbo je turbo. Ampak mene caka se sesti krog. Nobene polovicke, nobenega klica v sili. Noge telecje (glava svinjska), srcek dela tika taka,
se pol kroga. Slisim mojo gospo ki se ogreva na sesti stezi: "A ti zares laufas?". Jezus marija pomagej. Ce to vprasa.... Nic. Se sto metrov. Zdej vem kako se pocuti pingvin v puscavi. Vrocina noge pa prekratke. Bo? Bo?
Slisim glas "devet osemintrideset". Aaaaa? A imam se en krog? Stejem. Ne gre. Pentium iz leta 1967 ne dohaja vec. Ustavim se. Ce bojo rekli da nej laufam se en krog, se bom "odlocno uprl". Nihce ne rece nic, izrocijo mi zelen kartoncek (pa tko sm hotu rozaaaaa ) na njem pise 9:38. Yeeeeeeeeeeeeeeeeessssssssssssss.
..... zdej bom pa mal spustu.........
Odprvaljamo se domov. V kotu pri ograji stoji mozakar srednjih let v pogovoru z gospodicnami. Po sliki ga spoznam. Fotr! In kljub svoji "nekomunikativnosti" si recem: "Matr, ce pa temu cloveku roko ne das pol pa tut nisi clovk". Spet mal mravljincev v zelodcu. Pristopim. Ponudim roko. Ka sem rekel se ne spomnim. Vem samo da se je fotr zasmejal in mi stisnil roko. Ne premocno, ne premlacno. Tko, clovesko. Za spodbudo.
Evo naredu sem se nekje kr je vredno (vsaj zame) vec kot 10. In zdej.

Ja nic. Se naprej bom "asocialni patoloski melanholik" ki se veliko bolje znajde za racunalnikom (u bistvu pred racunalnikom, ker od zadej na monitor ne vidim ) kot pa v RL (real life)... pac bolje obvladam fraze kot so CU L8R, GR8 4U kot pa navaden "Dober dan"... BIT CE BOLJE

LP Darko

P.S. n vem kok ste kej mojo lublanscino stekal sam "knjizni jezik" men dela zlo velik problemou... sori

[Bajsi]

Helou!
Pantha Rei, iskreno sožalje!
Naj se ga spominjamo na teku po PST zadnjo nedeljo v maju!!
In naj se imenjuje "Bubin krog"! Vsako leto ob istem času!

[Fotr]

...Se naprej bom "asocialni patoloski melanholik" ki ....

Ob tako sočnem in doživetem opisu suhoparnega teka v krogih je zgoraj citirani pridevek samo izdelek tvoje domišljije. Ne podcenjuj se, imaš vrline, na katere si lahko ponosen. Tudi meni se je imenitno zdelo, da sem spoznal človeka, ki mi je prvi in edini v življenju napisal pesmico. To je pa več vredno od stiska roke, to je vredno trdnega poznanstva in prijateljstva. Čeprav sva se prvič videla. Darko, kar pogumno, brez samopodcenjevanja!

[5rca]

fotr je pa slikco zamenjal ... zdaj jo moram pa še jaz

[Dule]

P.s.: Buba je bil simpatizer TF in vedno je rad poslušal, ko sem mu pripovedoval o ljudeh in debatah na forumu. Nekateri s foruma ste ga na tekaških prireditvah celo spoznali. Vesel bi bil, če bi kakšen kilometer našega teka posvetili Bubi v spomin.

Pantha Rei, tudi moje iskreno sožalje!

Življenje je žal tako nepredvidljivo, nikoli ne veš..

Sem za Bajsijev predlog.

[Fotr]

fotr je pa slikco zamenjal ... zdaj jo moram pa še jaz

Naj se vidimo v akciji!

[Lučko]

fotr je pa slikco zamenjal ... zdaj jo moram pa še jaz

Zeloooooo lepaaaaa slikicaaaaa .

Naj se vidimo v akciji!

Fotr, super akcija, napeta ko struna, me je že skor u prvi minut kap.

Mal merkite s temi akcijami, so mi rekel, de mam visok pritisk

[Nataša]

Naj se vidimo v akciji!

kar Fotr reče, nej drži k prbit!!!

[Fotr]

...super akcija, napeta ko struna...

Pa tudi brzina je nezaslišana, dobro da ni ovinka, ker bi me vrglo ven!

[dpop]

jest pa ne bom slikce zamenjal

se mi zdi da mi kar "pristoji"

LP Darko

P.S. ima kdo kaj proti in zakaj ne?

[Fotr]

jest pa ne bom slikce zamenjal ...P.S. ima kdo kaj proti in zakaj ne?

Nič nimam proti, ker se že tako ali tako ravnaš po mojem nasvetu in si vseskozi "in ekšn"

[Ursa]

Pantha Rei, iskreno sožalje tudi od mene. Že nekajkrat sem se srečala s smrtjo, pa še sedaj ne vem kaj je hujše - da nekdo umre nenadoma, brez slovesa, poln načrtov in še neizrečenih misli. Ali pa da se muči in ga bolezen razjeda počasi. Zanj je bilo gotovo boljše prvo... je pa težko za tiste, ki ste ga imeli radi.

Bubijev tek pa zveni zelo fino.... in me že kliče, da se priključim za kakšno etapo !

Lp, Ursa